1. Višja strokovna šola Brežice
Mentorstvo diplomskega dela v študijskem programu Ekonomist
8. dec. 2010
8. dec. 2010
© mag. Jože Kranjc

2. Izvajalci mentorstev Sodelujoči
Predavatelji – mentorji, dosedanji in novi
novosti postopkov in kriterijev priprave DN, postopek in merila ocenjevanja na DI,
širša izbirnost tem, lahko tudi kot razširjena projektna n. pratičnega izobraževanja,
dopolnitev seznamov naslovov projektnih nalog PRI – do vsaj 15 na predavatelja,
večje število mentorstev – priporočljivo vodenje posebne evidence za spremljanje napredka!
Inštruktorji: SA konsistentnost vsebin, kriterijev
pri vajah se naj vključijo tudi učne vsebine v okviru razpisanih tematik za projekte PRI
razvoj kompetenc na vajah (potrebnih kasneje za DD) ocenitev le-teh na DI:
obvladovanje dela z viri, učinkovita uporabaIKT, pravilnost terminologije, poznavanje
strokovnih metodologij, veščine strokovnega ubesedovanja, veščine neverbalnega
komuniciranja, doslednost uporabe pravil …
DD..diplomsko delo, DN..diplomska naloga, DI..diplomski izpit, SU..spletna učilnica
Sodelujoči

3. Namen gradiva
- IMPLETUM projekt usposabljanja predavateljev za mentorstvo diplomantov,
- kampanja VSŠB za dokončanje študija dosedanjih 140 absolventov do sept.
- realizacije plana strokovnih usposabljanj iz LDN in 119. čl. ZOFVI,
- usklajevanja dela v strokovnem aktivu med inštruktorji in nosilci predmetov,
- usposabljanje novo imenovanih predavateljev za prevzemanje mentorstev,
- novosti v postopkih diplomiranja po bolonjsko koncipiranem kurikulu EKN
- neobvezni napotki mentorjem ter racionalizacija postopkov diplomiranja,
- nova interna pravila ocenjevanja na diplomskem izpitu in relevantni pravni viri,
- izvedba evalvacije doslejšnjega opravljanja diplomskih nalog in izpitov,
- sklep SS za izvedbo konkr. ukrepov približevanja šole potrebam delodajalcev,
- bližajoči se inšpekcijski pregled !!!

4. Cilji srečanja za usposabljanje
Izvedba programa srečanja po napovedanem razporedu.
Izraba priložnosti za uresničitev vsebinsko povezanih aktivnosti iz LDN.
Izvedba notranje evalvacje postopkov diplomiranja.
Izvedba delavnice s pomočjo SU.
Demonstracija funkcionalnosti SU.
Izpostavitev novih možnosti za boljši uspeh diplomantov.
Ohranitev že doslej efektivnih rešitev in praks
Metode
Razlaga, demonstracija, diskusija, reševanje praktičnih primerov, anketa, skupinska in individualna oblika.

5. IZHODIŠČA Veljavne uradne določbe postopka diplomiranja:
Splošne: kurikul , pravilnik o ocenjevanju
Interne: LDN, izvedbeni načrt,
pravila ocenjevanja, obrazci
Neobvezni interni pravilnik o DD  “vse na enem mestu”: prednosti ? ↔ slabosti ! ► ► ►
nimamo
Ocenjujejo se le zapisane obveznosti študenta (v skladu z načelom pozitivnega prava)
V veljavnih bolonjsko prenovljenih študijskih programih ni več zapisanih nekaterih nekdanjih obveznosti – so pa določene nekatere nove!
V primeru spora “logične ali samo po sebi razumljive” obveznosti ne obstajajo!

6. P R A V I L N I K o sprejemu novih in prenovljenih višješolskih študijskih programov
Uradni list RS, št. 117/2007 z dne
KURIKUL
Višješolski študijski program Ekonomist: DIPLOMSKO DELO (določbe-stran 267)
1. SESTAVINE priprava, jezik, vrednotenje prakse, naloga z zagovorom
2. SPLOŠNI CILJI tema, dispozicija, naloga, zagovor
3. SPECIFIČNE KOMPETENCE uporablja vire, IKT, jezik, términe, vrednoti rezultate
4. OPERATIVNI CILJI: INFORMATIVNI (smotri), FORMATIVNI (objektivni)
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV: dispozicija, diplomsko delo, zagovor. 1 2 5 3 4

7. Pravilnik o ocenjevanju na VSŠ
§6: Pri diplomskem izpitu se posebej ocenjuje diplomsko delo in zagovor (v rubrikah zapisnika)
§7: Končna ocena diplomskega izpita se določi na podlagi pozitivnih ocen posameznega dela diplomskega izpita. Merila za določitev končne ocene določi ravnatelj (v obrazcu zapisnika)
§10: Znanje pri diplomskem izpitu ocenjuje komisija, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo trije predavatelji.
§13: - diplomsko delo se opravlja v času praktičnega  izobraževanja v drugem letniku,
– diplomski izpiti opravljajo najmanj v dveh rokih do izteka študijskega leta (junij, september)
in najmanj v enem roku 60 dni po izteku študijskega leta (november).
§15: Študent se prijavi … k diplomskemu izpitu v roku ki ga določi ravnatelj (LDN).

8. Izvedbeni načrt za opravljanje diplomskih del↑
Izvedbene posebnosti VSŠB
Časovni razpored projektnih faz
Izbira tematik: prosta v dogovoru z mentorjem, projekt. naslovi
Obrazci (odobritev naslova, prijava na DI)
Napotki za izdelavo diplomske naloge (linki 110, 30)
Izpitni roki po LDN
Motivacijski elementi ► 

9. Kompetence ≈ učni cilji↑
Kompetence ≈ učni cilji
Ciljne kompetence DD so zmožnosti za opravljanje poklica tehničnega komercialista, ki jih študent izkaže z opravljenim DD oz. jih pri tem razvije.
Izkazane kompetence se upoštevajo pri ocenjevanju naloge oz. zagovora (po pravniku šole) zbirno in posredno preko predstavljenih dosežkov DD
Opredelitev kompetenc ↔ oznaka fenomena
modeli

10. Eden izmed številnih razčlenitvenih modelov
veščine
Eden izmed številnih razčlenitvenih modelov

11. učni cilji - kompetence↑
’90 leta: “kvalifikacija”  “kompetence”
k~ kot dispozicije za obvladovanje življ. (poklicnih) situacij
Dokazilo o dokončanju šolanja  VŽU (znanje kot najbolj redka dobrina?)
Učni cilji (behaviorizem, Bloom)  konstruktivizem
Veščine (skills: kot zmožnost
doseganja pričakovanih rezultatov
z najmanjšimi napori)
knowledge  know-how
Wissen  Könen
Vedeti  Znati
veščine ≈ kompetence

12. Definicije za competency na spletu v jeziku angleščina:
competence: the quality of being adequately or well qualified physically and intellectually wordnetweb.princeton.edu/perl/webwn
In American law, competence concerns the mental capacity of an individual to participate in legal proceedings. Defendants that do not possess sufficient "competence" are usually excluded from criminal prosecution, while witnesses found not to possess requisite competence cannot testify. ... en.wikipedia.org/wiki/Competency_(law)
The ability to perform some task; Meeting specified qualifications to perform; implicit knowledge of a language’s structure en.wiktionary.org/wiki/competency
A group of characteristics, native or acquired, which indicate an individual's ability to acquire skills in a given area.
describes the work related skills and behaviour needed to effectively perform in a role. Core competencies are required for all role profiles. Specific competencies are required for some role profiles.
A term loaded with many quasi-religious beliefs by various communities of practice, used mostly as a catch-all term for any skill, knowledgeor attitude that contributes to competence or to a higher order competency, or any combination of those. See also objective, learning objective.
A mental competency hearing usually involves determining whether the defendant is mental competent to stand trial.
The degree to which a person is competent (qv). Persons deemed incompetent as a matter of law are those persons who, usually as a result of dementia or lunacy, are incapable of understanding the nature of truth; such persons are, therefore, never able to sue, maintain, or defend lawsuits except ...
Competencies are skills - things you can do - acquired through work experience, life experience, study or training.
a knowledge, skill or attitude that enables one to effectively perform the activities of a given occupation or function to the standards expected in employment. roi-learning.com/guides/terms.htm
means the application of knowledge and the use of affective, cognitive, and psychomotor skills required for the role of a nurse licensed by the Board and for the delivery of safe nursing care in accordance with accepted standards of practice [244 CMR.9.02].
student has achieved the required level of skill and ability.
The integrated knowledge, skills, attitude, and judgment expected of the practitioner (CNA, 1998).
the collection of knowledge, skills and attitudes required to perform a task, usually described in terms of observable and measurable behaviours. The description of a competency is often written as 'Ability to...' followed by a task
means the outcome of a demonstrated ability by the participant as to their knowledge and skills in being able to recognise hazards and accurately have an understanding as to the instructional procedures associated with the controlling of risks as per the hierarchy of control measures for the ...

13. Modeli kompetenc
Operativnost !
Kaj je prav ??

14. Celovitost ↔ operativnost modela
Zmeda s kompetenčnimi modeli - kompliciranje
Oprerativen – uporaben model mora biti enostaven četudi ni “popoln”

15. Kompetence: Del - celota - izbor(PRESEK)↑
Kompetence: Del - celota - izbor(PRESEK)
Etimološko dobra rešitev za oznako fenomena
znanje
navade
veščine
spretnosti
Osebnostne
lastnosti
znanje
navade
veščine
spretnosti
kompetence z
z+v+s+n+k = ???
k = z U v U s U n U o s n v k
K = z ∩ v ∩ s ∩ n ∩ … (samo za določen poklic) opredelitev #14

16. Competition - tekmovanje↑
Competitiveness - KONKURENČNOST na trgu
Competency - KONKURENČNOST pri zaposlitvi

17. Naloga in zagovor (str. 16 kurikula)
Diplomsko
delo

18. 4 sestavine (str.267 kurikula)
MODEL ↑
4 sestavine (str.267 kurikula)
2 oceni < 3 obveznosti ≐ splošni cilji < 4 sestavine 1 2 3
OBVEZNOSTI
ŠTUDENTOV:
dispozicija,
diplomska naloga,
zagovor.
OCENI:
diplomska naloga,
zagovor. 4
Praktični primer
Priprava z dispozicijo
Diplomska naloga
DISKUSIJA
Zagovor

19. Priprava na delo ↑↑ 1
Izbor teme, mentorja, priprava dispozicije (določeno kot splošni cilj DD v kurikulu #267)
Vloga za odobritev naslova z dispozicijo naloge:
- obravnavani pojav ali nakazan problem (o čem),
- namen ali možne koristi (zakaj je tematika izbrana),
- cilji oz. stvarni dosežki študenta (kaj konkretno bo za pokazati -SMART)
- metode obravnave ali pristopi (na kašen način).
Sledi opisna utemeljitev primernosti zamišljene naloge za razvoj s
študijskim programom določenih kompetenc in za pridobitev
koristnih rešitev v komercialni praksi.
Predstavitev zamišljene vsebinske strukture s približnim kazalom
ter navedba predvidoma najpomembnejših virov.
Ocena te sestavine DD? (priprava je ves študij !)
Predstavitev ali preučitev ne more biti cilj niti namen, kvečjemu le del metode!
Ef-lj

20. Tema – naslov naloge
Tematike diplomskega dela  v programu EKONOMIST na VSŠB niso v naprej določene - morajo pa biti v okvirih strokovnih vsebin študijskega programa kot projektno delo s konkretnimi rezultati. Naslov naloge si študent/ka izbere v dogovoru z mentorjem v podjetju (kjer je opravljal praktično izobraževanje) in mentorjem - predavateljem študijskega predmeta (kamor spada izbrana tematika).
Najbolje je, da je že iz naslova razviden izbran primer zahtevanega vrednotenja iz prakse (npr.:    Ocena … na primeru …,   Možnosti za …v…, Iskanje rešitev za …, Analiza … v podjetju …). 
Diplomsko delo NI več le razširjena teoretična "seminarska naloga" z namenom "preučiti" ali "predstaviti" ...  z izborom (kopiranjem) besedil iz strokovnih virov ali iz dokumentacije podjetja.

21. Vrednotenje primera ↑↑ 2 primer problem reševanje
INDUKTIVNO UČENJE
primer
problem
reševanje
Odkrivanje poslovnega problema   s/poznavanje možnosti za reševanje
Vrednotenje pomembnosti primera (težavnost, posledice --- zahtevnost, stroški)

22. Interna priporočila za DN↑
Izdelava pisnega dela 3
Pravila:
Navodila 110 ali priporočila 30, ki so v skladu s prenovitvenim (bolonjskim) konceptom
ali pa
interni napotki (6 str.), ki so med najkrajšimi in najbolj odprtimi neobveznimi navodili
Študent dokaže tudi sposobnost samostojnega dela v skladu s pravili in standardi.
Interna priporočila za DN

23. Diplomski izpit 4 ↑↑
P R A V I L N I K o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah
Pravila ocenjevanja ter kreditnega vrednotenja znanja v na VSŠB
Predpisano upoštevanje pravil za pripravo diplomskega dela (kurikul # 269)
Ocenjevanje doseženih ciljnih kompetenc: posredno z oceno dosežkov DD
Analitično ↔ zbirno (implicitno upoštevanje povprečne ocene)
10 minut nastopa, cel ustni izpit največ 20 minut (17. čl. POZvVSŠ),
Komisijska ocena: mentor predlaga, če je konsenz se podpiše zapisnik.
Verodostojnost diplomske naloge (plagiatorstvo)
Inšpekcijski pregled (Postojna)  navodila, pravilnik, … +/- (podvajanje? , podrobnosti => doslednost!) ►
Ef-lj
Vsš-mb ►

24. Merila ocenjevanja DI VSŠ-mb
Navodila Višje prometne šole MB (28 strani)
Pri ocenjevanju komisija upošteva:
kakovost diplomskega dela in zahtevnost obravnavane zadeve – tako s strokovne plati kot glede ustvarjalnega prispevka kandidata in glede uporabnosti za obravnavano organizacijo;
kakovost odgovorov na zastavljena vprašanja (obvladovanje znanj, ki jih obsega program Promet);
kakovost predstavitve diplomskega dela;
raven povprečne ocene kandidata med študijem programa Promet.

25. 19. člen PRAVILNIKA O DIPLOMSKEM DELU FDV
Izvedba DD na FDV
19. člen PRAVILNIKA O DIPLOMSKEM DELU FDV
Diplomsko delo mora biti natisnjeno dvostransko na formatu A4, vezano v mehki vezavi, vendar spiralna vezava ni dovoljena.
14. člen: Predlagani mentor ne sme zavrniti svetovanja, razen če ima za zavrnitev upravičen razlog. V enem študijskem letu lahko mentor za diplomsko delo sprejme največ 15 študentov.
(70 absolventov / 16 predavateljev)
(140+20) / 8 = 20 ??!

26. Ocenjevanje EF-LJ (Pravilnik EF)
21. člen: Prvi ustno oceni diplomsko delo svetovalec, ki kandidatu ne zastavlja dodatnih vprašanj. Nato ocenita diplomsko delo še drugi član komisije ter predsednik komisije, ki kandidatu zastavita tudi strokovna vprašanja.
22. člen: Pri oceni pisnega izdelka ter uspešnosti predstavitve in zagovora so upoštevani naslednji kriteriji ocenjevanja: − težavnost obravnavane teme, − ustvarjalni prispevek kandidata, − uspešnost praktične uporabe na fakulteti pridobljenega znanja pri reševanju strokovnega problema.
Člani komisije v razpravi določijo končno oceno diplomskega dela. Individualne ocene predlagajo po vrstnem redu svetovalec, član komisije ter predsednik komisije. Nato predsednik izračuna povprečno oceno po naslednjem kriteriju: − 30 % povprečna ocena iz celotnega študija, − 50 % ocena diplomskega dela (uporabi se aritmetična sredina iz vnaprejšnjih ločenih ocen vseh treh članov komisije), − 20 % ocena ustnega zagovora, o kateri soglašajo člani komisije
Formalno: = f (a, b, c) praktično?: 9 = f ( 7, 8, x )

27. Ocenjevanje VSŠB (2010/11 …) pisni izdelek
Merila za določitev končne ocene DD: (kurikul, POZ-vsš, rešitve drugih VSŠ
pisni izdelek
priprava na delo (predznanje s povpr.oc., načrtovanje),
vrednotenje primera iz prakse (induktivnost),
upoštevanje pravil (navodila, napotki, nasveti),
postopek nastajanja rezultatov (projektno),
njihova strokovna vrednost (težavnost) in
uporabnost za prakso (deduktivnost).
zagovor (pomanjkljivosti pisnega izdelka: verodostojnost, napake)
prepričljivost nastopa predstavitve dosežkov,
utemeljitve vsebinskih rešitev, formalnih odstopanj.

28. Izvedbenik DD vsšb
Opravljeno diplomsko delo je pogoj za dokončanje študijskega programa. Ovrednoteno je s 5 KT kar pomeni v povprečju 150 ur dela študenta (ves porabljen čas - od zamisli, razgovorov ... do izpita).
Po izkušnjah, je to možno večinoma opraviti tudi v krajšem času Od vsega pa je najtežji začetek, če se  že takrat po nepotrebnem obremenjujemo s podrobnostmi oblikovanja in odlašamo s pisanjem.
Ker se diplomsko delo opravi vsaj v 7 zaporednih korakih, se na začetku praviloma pričakujejo le grobe in približne rešitve, ki jih kandidat postopno dopolni, izpopolni in dokončno oblikuje. Poleg izbire teme se mora kandidat odločiti še za pravila, ki jih bo upošteval pri delu. Na diplomskem izpitu se dokazuje tudi sposobnost uporabe navodil pri samostojnem opravljanju strokovnega dela.
Dovolj je že upoštevanje internih napotkov (6 strani), sicer pa integralno
Priročnik za študente in predavatelje višjih strokovnih šol (110 strani)  ali 
    Napotki za študente višjih strokovnih šol (30 strani)  .                      

29. REŠITVE ↑
Priporočila
za sestavo, oblikovanje in tehnično izvedbo besedila diplomske naloge
Natisnjeno in mehko termično vezano besedilo diplomskega dela obvezno vsebuje:
platnice z napisom DIPLOMSKO DELO in ostalimi sestavinami po zgledu,
notranjo naslovno stran z navedbo teme, sodelujočih in ostalega po zgledu,
kazalo vsebine po razdelkih in poglavjih, lahko pa tudi kazalo upodobitev oz. prilog,
izjava o avtorstvu, lahko tudi z zahvalo za podporo (podjetju, anketirancem, …),
povzetek bistvenih poudarkov in ugotovitev iz vsebine in seznam ključnih besed,
uvod: samo razširjene navedbe o problemu, namenu, ciljih in metodah iz dispozicije
glavnina besedila z vsebino o opravljenem delu in s predstavitvijo dosežkov (struktura),
sklep: zaključne lastne misli kandidata in kritična spoznanja po opravljenem delu,
seznam uporabljenih strokovnih virov oz. literature, spletnih vsebin, dokumentacije,
priloge, le če so pomembne za ponazoritev vsebine iz glavnega besedila.

30. Povzetek
Potrebne informacije se največkrat iščejo v časovni stiski. Pomagamo si s povzetki na podlagi katerih se odločimo, če je smiselno prebirati nadaljevanje. Zato ne zapravljamo besed, ki temu ne služijo. Izkoristite lahko okoli 150 besed, ki jih zapišete v enem odstavku (“obnova”). Ključne besede (najbolje štiri) določimo tako, da bi se pri poizvedovanju (npr. COBISS) naš sestavek čim lažje našel, npr.:
Ključne besede: značilne, pomembne, sintaksa, zanimive
Ker je “obnova” vsebine v povzetku – tega ne ponavljamo v sklepu, ki je namenjen za podajanje osebnih izkušenj z opravljenim delom.

31. Uvod
V štirih odstavkih zapišemo bistvene formalne sestavine načrtovanja svojega bodočega dela:
problem (predmet obravnave) - O ČEM ?
namen (pričakovane koristi) ZAKAJ ?
cilj/e (dokazljive rezultate) in KAJ BO ?
predvidene metode (postopke). - KAKO ?
Kot osnovo uvodnega dela uporabimo navedbe iz dispozicije, ki jih dopolnimo oz. razširimo s podrobnejšimi sestavinami načrtovanja projektnega strokovnega dela. V uvodu načelno zapišemo le, kar je bilo že znanega pred začetkom dela, zato vanj ne sodi nič prepisanega ali povzetega iz vsebinskih virov!

32. Zgled strukture in vsebine uvoda
Obravnavan problem v tem sestavku so najbolj pogoste napake, ki se pojavljajo pri opravljanju diplomskih nalog. Nepojasnjena vsebinska in oblikovna odstopanja besedila naloge od priporočil šole vzbujajo tehtne dvome o pristnosti avtorstva pri ocenjevanju diplomskega dela. (V obravnavi se mora reševati konkretno neugodno stanje, ki ga občuti določen posameznik. Eventuelno bi to lahko bila še neuresničena želja študenta, da nekaj spozna, ugotovi ali naredi.)
Namen tega sestavka je olajšati opravljanje diplomskega dela, odpraviti vzroke odlašanja, zmanjšati porabo časa in poenostaviti zagovor. (Iz namena mora biti razvidna potencialna korist – zato samo predstavitev nekega pojava iz prakse ni dovolj! Kdo, kakšno in kolikšno ekonomsko korist pa bi imel od tega?)
Cilji teh priporočil so na kratek, pregleden in nazoren način podati pisne informacije za uspešno in učinkovito opravljanje obveznosti diplomskega dela. Ne smejo biti predolga – kar bi odvračalo od uporabe, niti preskopa. V priporočilih bodo navedeni minimalni kriteriji, da bi se diplomsko delo opravilo v skladu s pozitivnimi predpisi. Upoštevana bodo tudi navodila v sorodnih primerljivih študijskih programih. Priporočila bodo dostopna na portalu šole. (Cilji so stvarni dosežki, ki jih je moč preveriti.)
Pri opravljanju diplomskega dela se mora uporabiti najmanj vsaj metoda projektnega reševanja naznačenega problema, po potrebi pa še kakšna druga.

33. SMART Cilji (objectives) morajo biti določeni:
S: specifično – konkretno kaj (npr. analiza trga za našo ponudbo) ne pa splošno (znanje)
M: merljivo – le s kvantitativno (številsko) opredelitvijo - koliko posameznih učinkov,
A: avtentično – avtorsko izvedljivo v do 150 urah dela z znanjem višješolske ravni,
R: relevantno – koristno za delodajalca in za razvoj kompetenc študijskega programa,
T: terminirano – s časovno določenimi zaključki posameznih sestavin diplomskega dela.

34. Struktura strokovnega sestavka↑↑
Struktura strokovnega sestavka
IMRAD
Z nadgradnjo PRI projektne naloge
(Introduction, Methods, Results And Discussion )
IMRAD ŠCNM

35. IMRAD Struktura DN (pravilnik ŠCNM-vsš)
Uvod
področje raziskav teme diplomske naloge
že znani dosežki, ki pomenijo izhodišče za nadaljne delo
problem na katerega je potrebno odgovoriti,
metode dela.
Materiali (podatki izven tehnike) in metode vsebujejo vse podrobnosti o sredstvih in postopkih tako, da jih je mogoče ponoviti in dobiti podobne rezultate. Standardnih metod (npr. statističnih) ne opisujemo podrobno, jih citiramo ali opišemo samo njihovo načelo.
Rezultati so najvažnejši del diplomske naloge, ker vsebujejo izsledke dela. V tem delu prikažemo samo glavne, neizpodbitne rezultate, jasno in precizno, po logičnem zaporedju (ne po zaporedju resničnega dela).
Diskusija opiše pomen(mbnost) posameznih rezultatov, ne ponavljati rezultatov drugih avtorjev, kakor tudi ne lastnih vmesnih rezultatov; opozoriti na ugotovitve, ki odpirajo nova, še neraziskana področja.
Sklepne ugotovitve vsebujejo objektivno (? – subjektivno!) oceno rezultatov in jih povežejo s problemom, zastavljenim v uvodu.

36. Seznam virov in literature
Le reference na katere smo se sklicevali v besedilu se razvrstijo v skladu z izbranim načinom citiranja:
po priimkih (Harvard)… ali pa
kot zaporedne opombe [V].
Sestavine posamezne postavke morajo biti zapisane v običajnem zaporedju kot npr.:
AvtorX, A. (2010). Naslov avtorskega dela. Kraj izdaje: Izdajatelj
AvtorY, B. (1999). Članek. Zbornik ali revija. Kraj izida: Ustanova
Priimek, I. Naslov e-prispevka na spletu, Ustanova. Pridobljeno s
Naslov neavtorskega prispevka. Publikacija, letnik: Ustanova

37. Oblikovanje začetnih listov/strani DN

38. Verodostojnost avtorstva↑
Verodostojnost avtorstva
Dvom o avtorstvu: nepostopnost, prezahtevnost, preobsežnost, odstopanja od navodil, stari ali prezahtevni viri, čudne datotečne lastnosti
Razlogi plagiatorstva: enostavnost izvedbe, časovna stiska, neobvladovanje citiranja, za izboljšanje ocene, zanemarjanje navodil.
Preprečevanje: izjava o avtorstvu, opozarjanje na pasti, osveščanje, oddaja e-verzije, postopnost izpopolnjevanja (vsebina, struktura, oblika)
Odkrivanje: sistemska ureditev postopkov, spletni iskalnik, detektorji plagiatov, orodja urejevalnika (lastnosti, slogi, oris, sledenje spremembam, vzporedno primerjanje, datotečne predloge), suverenost nastopa, zagovor

39. prepisovanje
POGLED: oris Besedilo pod temi naslovi je najverjetneje prekopirano

40. Lepljenje dodaja tudi uporabljene sloge iz originala

41. Obvezni koraki opravljanja DD
150 ur študentovega dela (5 KT *30) = 1 mesec polne delovne obveznosti (20*7.5)
dogovor z mentorjema, izbira teme, preučitev navodil !!!, zbiranje gradiva
priprava dispozicije s soglasjem mentorja  oddaja v odobritev ŠK
preučevanje gradiva, analiza stanja in zasnova rešitev  oddaja v revizijo
vsebinske dopolnitve, dokončanje rešitev, utemeljitev predlogov revizija
dokončno urejanje in oblikovanje, zaključevanje (povzetki, viri)  revizija
dokončna uskladitev z navodili in napotki mentorja, tisk-vezava  kontrola
nastopna predstavitev in zagovor dela se oceni na diplomskem izpitu. 1 2 4 5 6 7
Predavatelju se za 1 mentorstvo obračuna 7 ur strokovnega dela po tarifi izpraševalca.

42. Mentor je dolžan študenta opozoriti
Na vsebinske, tehnične, jezikovne zahteve, dovoljen obseg citiranja, skladnost diplomske naloge z odobreno dispozicijo in dosledno upoštevanje navodil za pisanje diplomskih nalog,
tudi na tehnične in jezikovne zadeve pri izdelavi diplomskega dela v skladu z navodili za izdelavo diplomskih del, ki jih je študent dolžan upoštevati.

43. DOGNANJA - DISKUSIJA Več je pravilnih rešitev – ne pa karkoli.
Izbirnost tematik in pravil za pisni izdelek.
Brezpogojne obveznosti morajo biti zapisane.
Strokovne standarde (IMRAD, namen-cilji,..) uveljavljati po možnostih ?
Praktična uporabnost naloge – vsaj kot predlogi za rešitev izbranega problema.
Večja vloga mentorja pri ocenjevanju DD.