1. Zaposlovanje ranljive ciljne skupine – mladi z invalidnostjo Državni svet, 21. marec 2014 Aleksandra Tabaj, URI-Soča Tatjana Dolinšek, Racio-Social Črtomir Bitenc, URI - Soča

2. Invalidnost Invalidnost v svetu narašča – WHO poročilo 2011:
Povečanje od 10% populacije nad 15% - 19,5%;
V Sloveniji 6,5% otrok v populaciji pridobi odločbo o usmeritvi, med temi se jih vključi v prilagojen in strokovno podprt program 9-letke 4,5%, delež otrok v posebnem šolstvu: cca 2%
V srednje šole čedalje več integriranih, posebno šolstvo upada (vir: Analiza vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji, 2010)
Ocena WHO: 0-14 let: 5,1% invalidov s težjimi težavami, z najtežjo invalidnostjo še 0,7%
Odločbe OPP + Navodilo o prijavi, koga se šteje za invalida: mladih na letni ravni
Invalidov v Sloveniji s statusom: (ocena MDDSZ – Direktorata za invalide), del med njimi ni zaposljivih

3. Stroški brezposelnosti mladih
Študija EUROFOUND (2012): koliko državo stane NEET (not in education, employment or training)?
Za Slovenijo l. 2008: eur letno + stroški inštitucij-0,92 % BDP; v eur + stroški inštitucij-1,31 % BDP
Belgija, Luxemburg in Danska: evrov letno/pos.
Bolgarija in Romunija evrov/pos.
Poleg neposrednih stroškov (za brezposelnost, bolniško, invalidnost …) se upoštevajo tudi manjkajoči viri prihodkov: neplačani davki, neplačani prispevki, subvencije,..) + IZGUBLJENI DRUŽBENI KAPITAL

4. Stališče Evropske komisije
Evropska strategija o invalidnosti in spremljajoči dokument “Initial Plan”:
Stopnja zaposlenosti invalidov 50% v primerjavi z ostalo populacijo
Posebno pozornost nameniti mladim invalidom na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev

5. Evropska agencija za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami
Projekt Prehod iz šole v zaposlitev – 16 držav
Posebne potrebe na področju izobraževanja: 3-20% ljudi pod 20 let
Delež mladih let, brez srednje šole, je 30%
Izdelali so številna priporočila za prakse in ukrepe
Najpomembneje: razvoj individualnega načrta prehoda, že na ravni izobraževalne ustanove in ga povezati s trgom dela (delodajalci) in podporo!
Priporočila:
Kdaj začeti? Ne prepozno.
Koga vključiti? Svetovalna ekipa šole + iz trga dela
Kje začeti? Na šoli. Kontaktna oseba.
Kaj vsebuje INP: izobraževanje-učni načrt, poklicne zmožnosti, kompetence in osebne zmožnosti,interese v povezavi z načrtom kariere – področje pridobivanja delovnih izkušenj

6. E-diskusija Svetovne banke
Vladne politike:
Pogosto poudarjajo ukrepe – npr kvotni sistem, subvencije plač, ekonomske spodbude za podporne tehnologije. Problemi-socialno zaščitne sheme – ni ukrepov poz diskriminacije, ni prilagojenih delovnih mest, fleksibilnih ukrepov (teledelo, delni del. čas) infrastruktura
Vloga posrednikov:
Posredniki igrajo ključno vlogo naveze invalidi-delodajalci ter pri usposabljanju. Delodajalci in invalidi naj se vključijo v proces oblikovanja del.mesta.
Invalidi naj dobijo delo iz pravih razlogov, ker so dobri delavci, ne samo zato, ker so invalidi! Poslovni vidik in osveščanje!

7. E-diskusija Svetovne banke
Izobraževalni sistem:
Pogled družbe na invalide:
Stigmatizacija, predsodki- invalidi, družine, delodajalci, šole. Nezmožnost, problemi, stroški – sprememba mišljenja, odnosa, ozaveščanje, spoštovanje pravic.
Pomanjkanje delovnih izkušenj je podlaga za delodajalce za diskriminacijo. Naj bi se zagotovila specifična svetovanja za karierno pot glede na poklic, razvoj mentorstva, pripravništvo ipd.

8. EU izkušnje - Avstrija
Sistemski prehod mladih iz izobraževanja na trg dela, predhodno razvit kot Clearing
Jugendcoaching- vsaka oseba dobi nasvet ob zaključku šole. Usmerijo jih glede na zmožnosti – pripravljen za delo, pripravljen za usposabljanje, pripravljen za vajeništvo.
Kar 10% populacije je v NEET
(not in education, training or employment)
Case management - model podpore 1:1, orientiran na podporo osebi - od 20 tednov do 1 leto, srečanja potekajo na dva tedna, dve pedagoški uri.
Slovenske izkušnje:
Projekt ESS Prehod mladih iz izobraževanja na trg dela
Zagotavljanje storitev usposobljenega svetovalca za prehod
Prizadevanja za sistemsko urejanje tega vprašanja v Sloveniji – podprta tudi s strani Državnega sveta (Posvet in sprejeti sklepi)
Nadaljevanje projekta v shemi Norveškega sklada, z norveškim partnerjem
Zgodba o mladostniku iz Zavoda Janez Levec …

9. Avstrija –razvit trg dela – brez poklicne kvalifikacije ni službe, niti brez motiviranosti
Poklicno izobraževanje in usposabljanje (gre za pridobitev poklicne kvalifikacije, tudi univerzitetne izobrazbe – sociala, zdravstvo, ekonomija, management, logistika, promet, jeziki)  
Centri za obdelavo kovin, produkcijska šola – BFI, ABZ, Cambridge INSTITUTE, FWW). Centri za obdelavo kovin so bili ustanovljeni zaradi pomanjkanja kadrov (strojniki, obdelovalci kovin, strojni inženirji) zagotavljajo 18 mesečno usposabljanje, z usposabljanjem, vajeništvom pri delodajalcih.
Produkcijska šola – mladi med let, ki niso našli mesta v zaposlitvi ali usposabljanju. Tu preizkušajo svoje poklicne cilje – npr. varilstvo, obdelava kovin, …
ABZ programi- zagotavljajo poklicno usposabljanje za tehnične poklice
SOB- šola za strokovne delavce na področju socialnega skrbstva – usposabljanje in študij, ki traja 2 leti
Cambridge INSTITUTE: zagotavlja znanje angleškega jezika, 21 nivojev
FWW Izobraževalni center za ženske – ustanovljen poleti 2013 – za iskanje služb, ohranjevanje služb, za višjo kvalifikacijo, za napredovanje – Ženske v tehniki.
Poklicna/zaposlitvena rehabilitacija : povezana z pridobitvijo poklicne kvalifikacije, npk.
Poklicna integracija (FAB, Team Work)
Usmerjanje na 1. ali 2. trg dela
Socialni delavci ki delajo na ulici – Street work
Poklicna orientacija že v šolah, 1 uro tedensko, pri nas 2 uri letno…
PROJEKTI SE PRED NACIONALNO IZVEDBO PILOTIRAJO

10. Mednarodne raziskave o tranziciji
Marks (2006): kar delajo osebe 1 leto po zaključku šolanja je zelo pomembno – dober/slab prehod/ranljive skupine
Vickerman in Blundel (2007) raz-(s)krivanje invalidnosti; stik s storitvami za zaposlitev in subvencije: zožen obseg informacij
McEachern (2007): nepripravljenost invalidov na tranzicijo: možnosti poklicev, ovire, iskanje služb.
Winn in Hay (2009): kljub uspešni tranziciji – predsodki.
Lakin in Stancliffe (2005): predsodki;dejavniki za prehod: informacije, individualni program, sredstva,storitve in evalviranje storitev

11. KLJUČNI VIDIKI PREHODA
Dejstva/potrebe: Prehodi postajajo vse bolj del vsakdanjega življenja!
da prehod mladih OPP med izobraževanjem in trgom dela sistemsko urejen
potreba po uvedbi t.i. “podpornega” sistema
po zaključku izobraževanja pogosto zeva praznina
sistemsko se pravice invalidov pojavljajo v številnih zakonih

12. Strokovne aktivnosti
Znajti se med številnimi različnimi institucijami na različnih lokacijah – kako do prave informacije?
Ne poznajo možnosti/slabo medinstitucionalno sodelovanje
Za strokovne delavce
Za uporabnike in njihove starše
Urbana džungla

13. Vloga zakonodaje – prehodi in fleksibilnost
Nepovezanost in različni termini
Mladi s posebnimi potrebami
ŠOLSTVO
Izjava dolgoletnega strokovnega delavca o terminoški zmedi (to je ...)
ZDRAVSTVO – možnost preverjanja poklicne izbire na URI Soča preko napotnice šolskega zdravnika
Invalid, invalidnost
ZPIZ, ZRSZ
SOCIALA – npr. angleški sistem zaposlitve do 16 ur tedensko ne ukine socialnih pravic…

14. KLJUČNI VIDIKI PREHODA IZ ŠOLE NA TRG DELA
Proces, podprt z izvajanjem zakonodaje in politik
Spoštovanje osebne izbire
Razvoj individualnega izobraževalnega načrta in individualnega načrta prehoda
Neposredno sodelovanje in vključevanje vseh deležnikov
Del daljšega in kompleksnega procesa priprave mladih na odraslo življenje
Vir: Evropska agencija za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami, 2006

15. Zaključek
Potrebe v Sloveniji po obstoju službe oz. storitev, ki deluje kot vmesnik med šolo in trgom dela kot v Avstriji storitev Clearing/Jugendcoaching
Kar je bistveno, je individualno načrtovan prehod in program prehoda podprt s strani svetovalcev za prehod, ki se prične na šolah in v svojo mrežo zajame ostale institucije in delodajalce
Umestitev te možnosti v sistem, da se zajame populacijo mladostnikov s posebnimi potrebami

16. Hvala za vašo pozornost!