1. Konzorcijska nabava elektronskih informacijskih virov ter modeli upravljanja konzorcijev v Republiki Sloveniji Nabavni konzorciji ter modeli upravljanja konzorcijev CTK  Miro Pušnik @miropusnik 01/
November, 2015

2. Predstavitev CTK Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani: - osrednja knjižnica za področje tehnike v Sloveniji - univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani (za tehniko) - osrednja knjižnica za izvajanje konzorcijskih nabav in upravljanje konzorcijev v Sloveniji 40 zaposlenih: - bibliotekarji - informacijski specialisti - strokovnjaki za javna naročila - informatiki Fond tiskanega gradiva: tiskanih knjig letnikov znanstvenih revij standardov Elektronski informacijski viri: - 7 paketov e-revij (cca naslovov), - 5 paketov e-knjig (cca naslovov) - bibliografske podatkovne zbirke (SciFinder Scholar, Scopus…) 2

3. 3

4. Izdatki za literaturo (EUR) Izdatki za osebje (EUR)
Financiranje CTK in struktura izdatkov Proračun okoli 3.9 mio EUR Resorno ministrstvo MIZŠ za izvajanje javne službe: cca 1,4 mio Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS): cca 2 mio Ostalo: trg, drugi prihodki javne službe (projekti, članarine…) cca EUR
Leto
Izdatki za literaturo (EUR)
Izdatki za osebje (EUR)
Ostali izdatki (EUR)
Skupno (EUR)
2008
(34%)
(48%)
(18%)
2009
(49%)
(38%)
(13%)
2010
(52%)
(37%)
(13%)
2011
(62%)
(28%)
(10%)
2012
(49%)
(37%)
(14%)
2013
(54%)
(33%)
(13%)
2014
(62%)
(24%)
(14%)
Preglednica : Groba celotna struktura izdatkov v CTK v obdobju od leta 2008 do leta 2014 4

5. Struktura izdatkov CTK 2009 - 20145

6. Pomen dostopa do servisov mednarodne znanstvene literature Uspešnejši raziskovalci bolj intenzivno uporabljajo elektronske informacijske vire za pridobivanje informacij. Visok vložek za zagotavljanje dostopa do znanstvene literature je v povezavi z uspešnostjo raziskovalnega dela v izbranem okolju. Visok vložek za zagotavljanje dostopa do znanstvene literature je v močni povezavi s povečanjem uporabe – ekonomičnost vlaganj. Uporaba znanstvene literature se povečuje hitreje od vložka, kar posledično pomeni sorazmerno zmanjševanje cene uporabe. Raziskava dostopna na:

7. Novi izzivi v e-okolju - pestrejši nabor poslovnih modelov, „open access“ etc. - paketna nabava - „purchase“ in „subscription“ modela - odprti dostop oz. "open access", OA - časovna zapora oz. "embargo", EA - potrebna nova znanja (pogajanja in licenciranje, javno naročanje, upravljanje e-fondov in informacijskih portalov, upravljanje avtentikacije, informatika na področju odprtega dostopa oz. „article submission helpdesk“ etc. Nove okoliščine: potrebno pridobiti nova znanja, ki jih v formalnem usposabljanju večinoma ni na voljo. Dobra plat: e-okolje omogoča, da majhne operativne enote skrbijo za veliko število končnih uporabnikov in institucij. CTK: izposojo kosov tiskanega gradiva s strani 7000 uporabnikov podpira cca 10 FTE (nabava tiskov, katalogizacija, izposoja). Uporabo 1,5 mio celotnih besedil s strani cca potencialnih uporabnikov skrbijo v CTK 3 FTE. 7

8. Konzorciji CTK v 2014 – print+e Science Direct, Wiley Online Library in IOS Press8

9. Konzorciji CTK v 2013 – e - only ACS, IEEE, JSTOR in SpringerLink9

10. Financiranje konzorcijske nabave Razpis ARRS + sofinanciranje
Financiranje konzorcijske nabave Razpis ARRS + sofinanciranje. Delež sredstev ARRS je cca 50%. Povečanje sredstev ARRS leta 2010 – več vsebine, več članic. Uporaba raste hitreje od investicije oz. s povečevanjem vlaganj se cena na vpogled zmanjšuje.
Leto
Sredstva
Število članic
Št. uporab cel. besedil
Cena/uporaba
2006 9
4,36
2007 10
4,05
2008 13
4,19
2009 12
3,35
2010 22
3,27
2011 71
2,70
2012 56
2,91
2013 36
2,63
2014 26
2,27
Preglednica: Uporaba storitev konzorcijev CTK in izdatki v obdobju od leta 2006 do leta 2014 10

11. 11 Sci.Dir. Spr.Link ACS IEEE Wiley IOS JSTOR Bolnišnica Golnik x
Sci.Dir.
Spr.Link
ACS
IEEE
Wiley
IOS
JSTOR
Bolnišnica Golnik x
Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna
Elektroinštitut Milan Vidmar
Evropsko središče Maribor
Fakulteta za državne in evropske študije
Fakulteta za informacijske študije
Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Fakulteta za organizacijske študije
Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici
GEA College – Fakulteta za podjetništvo
Geološki zavod Slovenije
Institut Jožef Stefan
Inštitut za celulozo in papir - ICP
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Inštitut za kovinske materiale in tehnologije
Inštitut za narodnostna vprašanja
Inštitut za novejšo zgodovino
IZUM Maribor
Javna agencija Republike Slovenije za energijo
Kemijski inštitut
Kmetijski inštitut Slovenije
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Mirovni institut
Narodni muzej Slovenije
Onkološki inštitut Ljubljana
Psihiatrična klinika Ljubljana
Pedagoški institut
Splošna bolnišnica Celje
Splošna bolnišnica Izola
Splošna bolnišnica Jesenice
Splošna bolnišnica Murska Sobota
Statistični urad RS
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše
Univerza na Primorskem
Univerza v Ljubljani
Univerza v Mariboru
Univerza v Novi Gorici
Univerzitetni klinični center Maribor
Univerzitetni rehabilitacijski center Soča Ljubljana
Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Visoka šola za računovodstvo, Ljubljana
Visoka šola za storitve
Visoka šola za tehnologijo polimerov
Visoka šola za varstvo okolja
Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice
Visokošolsko središče Novo mesto
Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino
Zavod za gradbeništvo Slovenije
Zavod za zdravstveno varstvo Celje
Zavod za zdravstveno varstvo Koper
Zavod za zdravstveno varstvo Ravne
Zdravniška zbornica Slovenije
ZRC SAZU
ZVD Zavod za varstvo pri delu d. d. 11

12. Model odločanja pri nabavi mednarodne znanstvene literature in baz podatkov v Sloveniji V svetu poznanih več različnih tipov nabavnih konzorcijev: - nacionalni centralizirani konzorciji (skandinavske države), kjer imajo pomembno vlogo nacionalne knjižnice ali posebni državni uradi, - ponavadi "big deal" pogodbe, visoke cene, - slabo upravljanje tovrstnih konzorcijev, sorazmernoslabša ekonomičnost uporabe. Slovenija – decentralitirani konzorciji - "bottom up approach„, - možnost soodločanja knjižnic pri vsebinskem odločanju. Model odločanja: ARRS zagotovi finančna sredstva →razpis → strokovno telo → nabava - v strokovno telo, ki vsebinsko odloča o nabavi, so vključeni knjižničarji članic konzorcije Normativni akti pri odločanju: - Pravilnik o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov Metodologija za ocenjevanje in izbor prijav za sofinanciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov 12

13. Cilji in strategija ARRS pri financiranju konzorcijev Temeljni cilj ARRS – zagotoviti čim bolj kakovostno infrastrukturo za izvajanje raziskovalne dejavnosti čim večjemu krogu raziskovalcev. Poznan uporabniški stil raziskovalcev in študentov pri uporabi elektronskih informacijskih virov – dostop do celotnih besedil člankov. Strateška usmeritev ARRS v financiranje servisov z dostopnimi celotnimi besedili in financiranje bibliografskih servisov v manjšem obsegu (večfunkcionalne bibliografske zbirke, citatni indeksi, zbirke s celotnimi besedili). Model 4+4 – konzorcij je financiran, če so vključene vse 4 univerze ter najmanj 4 raziskovalni inštituti. Financiranje tiskanih znanstvenih revij – pomen faktorja vpliva (Impact Factor) na odločanje. 13

14. Konzorciji CTK – glavne značilnosti Celovito upravljanje: - uskladitev interesov članic in pridobitev sredstev, - pogajanja (naročnina, odprti dostop), - izvedba javnega naročanja, - tehnična podpora (oddaljeni dostop, informacijski portali…), - upravljanje fondov (openURL, OPAC…), - informacijska podpora pri odprtem dostopu („article submission helpdesk“), - skladišče plačanih člankov… Ekonomična nabava: - če se le da, nabava posameznih, najbolj kakovostnih naslovov, - UTL liste, bonus naročnine, - navskrižni dostop do posameznih naslovov, - v primeru „e-only“ modelov popusti za nabavo tiskov (DDP). Neformalne povezave med konzorcijskimi članicami. Stalna pogajalska skupina, sestavljena iz delavcev CTK in predstavnikov članov konzorcijev. Usklajevanje nabave tiskov (kjer je potrebno), skupno reševanje ostalih problemov (prijava na razpis, tehnične rešitve…), skupne politike in strategije. V CTK se s konzorciji ukvarjajo cca 3 FTE. 14

15. Ekonomika konzorcijev CTK
Vir: TRAVIAN ECONOMY: KEEPING IT UP WITH RESOURCES 15

16. Mere ekonomičnosti Ekonomika nabave in uporabe elektronskih informacijskih virov temelji na dveh znanih vhodnih podatkih, ki sta: - vložena sredstva v elektronske informacijske vire oz. v licence in - podatek o uporabi elektronskih informacijskih virov. Standard meritev uporabe COUNTER. Enostavni oz. primarni kazalniki (vložena sredstva, število članic konzorcijev, število uporabljenih celotnih besedil, cena na eno uporabo celotnega besedila e-revije ali knjige…) Kompleksni kazalniki ( ekonomika odprtega dostopa, „Total cost of ownership“ oz. stroški upravljanja elektronskih informacijskih virov, „Return on investments“ oz. donosnost naložb…) 16

17. Poslovna politika komercialnih založb znanstvene literature Komercialne založbe – korporacije, ki jih zanima profit. Koncentracija v rokah sorazmerno malega števila velikih založb – svojevrsten monopol. Ocena: na leto komercialne založbe znanstvene literature obrnejo 16 milijard dolarjev (Ware, 2009) Big Deal projekti. Cene mednarodne znanstvene literature v nenehnem porastu, ki mu knjižnice s svojimi proračuni težko sledijo. Povečanje naročnin na letni ravni ("price cap") med 5% do 12%: - inflacija - povečanje obsega vsebine - povečevanje števila končnih uporabnikov 17

18. Poslovna politika komercialnih založb znanstvene literature
PODROČJE
CENA ($) 2013
CENA ($) 2014
Indek s
CENA ($) 2013
Indeks
KEMIJA
3.906
4.333
111
PSIHOLOGIJA
774
812
105
FIZIKA
3.500
3.852
110
DRUŽBENE VEDE
818
847
104
BIOLOGIJA
2.163
2.360
109
EKONOMIJA
746
800
107
INŽENIRING
1.942
2.140
SOCIOLOGIJA
713
758
106
ASTRONOMIJA
2.308
2.401
IZOBRAŽEVANJE
778
813
ZOOLOGIJA
1.884
1.931
102
POLITOLOGIJA
620
674
BOTANIKA
1.885
2.085
ANTROPOLOGIJA
585
604
103
ZDRAVSTVENE VEDE
1.661
1.544 93
PRAVO
569 97
GEOLOGIJA
1.513
1.537
ŠPORT/REKREACIJA
581
602
TEHNOLOGIJA
1.318
1.462
BIBLIOTEKARSTVO
493
496
101
MATEMATIKA/RAČUNALNIŠTVO
1.366
1.480
108
SOCIALNO DELO
482
495
ŽIVILSKA TEHNOLOGIJA
1.284
1.384
ARHITEKTURA/UMETN OST
455
463
SPLOŠNO
1.202
1.274
FILOZOFIJA/TEOLOGIJA
426
417 98
KMETIJSTVO
1.075
1.157
ZGODOVINA
433
434
100
GEOGRAFIJA
965
1035
JEZIKOSLOVJE/LITERAT URA
381
358 94
VOJAŠKA ZNANOST
751
804
MUZIKOLOGIJA
278
300
Preglednica 1: Povprečna cena naročnin znanstvenih revij po področjih v letu 2014 po raziskavi Stephen Bosch in Kittie Henderson,
Library Journal, 11. april 2015 (vir: in
Library Journal, 25. april, 2015 ( 18

19. Cena na uporabo
Slika: Gibanje cene na vpogled pri uporabi informacijskih virov konzorcijev CTK v obdobju od 2006 do leta 2014 19

20. Cena na uporabo po članicah
Slika : Cena na uporabo po posameznih članicah izbranega konzorcija v obdobju od leta 2009 do leta 2014 20

21. Struktura uporabe po članicah
Slika: Struktura uporabe celotnih besedil v izbranem konzorciju CTK po članicah v obdobju od leta 2009 do leta 2014 21

22. Struktura vlaganj po članicah
Slika: Struktura vlaganj v izbranem konzorciju CTK po članicah v obdobju od leta 2009 do leta 2014 22

23. Struktura uporabe posamezne članice
Slika : Struktura uporabe storitev konzorcijev CTK na izbrani članici v obdobju od leta 2009 do leta 2014 23

24. Struktura vlaganj posamezne članice
Slika : Struktura vlaganj v informacijske servise v okviru konzorcijev CTK na izbrani članici v obdobju od leta 2009 do leta 2014 24

25. Intenzivnost uporabe po članicah
Slika: Število uporabe celotnih besedil v izbranem konzorciju CTK na potencialnega uporabnika posamezne članice v obdobju od leta 2009 do leta 2014 25

26. Intenzivnost vlaganj po članicah
Slika: Vlaganja v izbrani konzorciji CTK na potencialnega uporabnika posamezne članice v obdobju od leta 2009 do leta 2014 26

27. Intenzivnost vlaganj po članicah
Slika: Vlaganja v izbrani konzorciji CTK na potencialnega uporabnika posamezne članice v obdobju od leta 2009 do leta 2014 27

28. Letna rast vlaganj in uporabe
Slika: Letna rast uporabe in vlaganj na izbrani članici v obdobju od leta 2009 do leta 2014 28

29. Analiza dolgega repa – „long tail“29

30. Ekonomika odprtega dostopa in konzorciji CTK
Vir: open knowledge blog 30

31. Odprti dostop – Open Access Odprti dostop do znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov, ki temeljijo na javnem financiranju. Prosti dostop (gratis ali free open access): izbrana različica članka je PO EMBARGU brezplačno dostopno v repozitorijih na svetovnem spletu, vsebina je varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za naročniške znanstvene revije (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika) – ZELENA POT Odprti dostop (libre open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno pri založniku na svetovnem spletu. Avtor je obdržal materialne avtorske pravice in založniku dovolil objavo (licence to publish) v odprtodostopni znanstveni reviji ali v hibridni naročniški reviji. Dovoljena in nedovoljena uporaba članka je dodatno označena, na primer z licencami Creative Commons – ZLATA POT 31

32. Načini objavljanja v odprtem dostopu32

33. Prednosti in ponakljivosti obeh modelov33

34. Konflikt med založniki in financerji Zahteve financerjev: politike, mandati. Licenčne zahteve založnikov. Obzorja 2020: možnost arhiviranja v repozitorije in embargo 6 mesecev. Zahteve založnikov: embargo 12 mesec in več. Druga možnost v Obzorjih 2020: objava po zlati poti ter plačilo APC (Article Processing Charge) - od 500 pa tudi do 5000 EUR na eno objavo. Slovenska Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015−2020 povzema Obzoeja 2020. 34

35. „Double dipping“ „Offset“ pogodbe Double dipping: dvojno zaračunavanje člankov, za katere so avtorji že plačali APC, v hibridnih revijah. Offset ali pobot: instituciji ali konzorciju se cena za dostop do izbrane revije ali servisa revij zmanjša za vsoto, ki jo konzorcij nameni za plačilo APC. Royal Society of Chemistry: model Gold for Gold 35

36. Plenilske revije, ugrabljene revije Značilnost plenilskih revij: - nimajo urejenega recenzijskega sistema - bibliometrična izoliranost - citatni karteli - veliko število samocitatov na nivoju revije… Legitimacy of citations in predatory publishing: The case of proliferation of papers by Serbian authors in two Bosnian WoS-indexed journals Ugrabljene revije: uporabljajo ISSN, spletno oblikovanje ectr. izvirnika in zavajajo avtorje. Orodja za odkrivanje: 36

37. Kompleksnejši kazalniki37

38. Primerjava stroškov upravljanja tiskanih in e-virov38

39. Primerjava stroškov upravljanja tiskanih in e-virov39

40. Metoda „Return on Investments“
Leto
Univerza v Ljubljani (EUR)
Univerza v Mariboru (EUR)
Univerza na Primorskem (EUR)
2010 40 75
2011 39 77
2012 34 36 80
2013 35 82
Preglednica 30: Pridobljena sredstva treh slovenskih univerz na enoto vloženih sredstev v mednarodno znanstveno literaturo v obdobju 2010 do 2013 40

41. Zaračunavanje davka na dodano vrednost pri nabavi in zagotavljanju dostopa do elektronskih informacijskih virov v Sloveniji in v Evropski uniji  Miro Pušnik maj 2013

42. Uvod 3 poglavitna izhodišča:
Poleg spoštovanja zakonodaje EU moramo skrbeti za svoje nacionalne interese
Elektronski informacijski viri so kot nosilec informacij prihodnost
Racionalizacija javnih sredstev

43. Strokovni pomisleki
V različnih državah EU obstajajo različne vrednosti splošnih in nižjih stopenj DDV ter različne vrednosti davčnih stopenj za elektronske informacijske vire.
Ne glede na obliko, elektronsko ali tiskano, v znanstvenih revijah je objavljena enaka vsebina.
Neskladje v davčni zakonodaji, saj se tiskane revije obravnava kot blago (goods), medtem ko se elektronske revije obravnava kot obliko storitve (services).

44. Zakonska podlaga
Direktiva Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2006) in Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV1-UPB2) (2010) sta iz strokovnega vidika izrazito nerazvojno naravnana in uperjena proti razvoju informacijske družbe.

45. 2006/112/ES
98. člen: …nižje davčne stopnje se ne uporablja za e-storitve…
Priloga III: Seznam blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje iz člena 98.

46. Ali je DDV v EU enoten?
DDV, VAT, PDV…oblika splošnega posrednega davka – uvršča se med splošne davke na potrošnjo, kjer je davčna osnova denarna vrednost proizvoda.
Direktiva 2006/112/ES, ki je uvaja enotno stopnjo DDV, ki ne sme biti nižja od 15% in ima lahko največ dve nižji stopnji DDV, ki ne smeta biti nižji od 5%.

47. Odgovor je NE!
Mathisonovo poročilo: samo Danska ima 100% transakcij preko splošne davčne stopnje, medtem ko imajo Irska, Luksemburg in Estonija delež transakcij celo pod 50%! V Španiji pa imajo celo 44% transakcij obdavčenih po nižji stopnji DDV.
Nestandardne stopnje DDV niso izjema: 2004 v povprečju samo 69% vseh transakcij obdavčenih po splošni stopnji DDV.
Še več izjem le za nekatere države: super znižana stopnja (super reduced rate), stopnja nič (zero rate base), ostale stopnje (parking rate),…

48. Odgovor je NE!

49. Dvigi DDV v času krize Ciper povečanje za 4% v 2014
Finska povečanje za 1% v 2013
Francija povečanje za 0,4% DDV v 2014
Češka povečanje za 1% v 2013
Madžarska povečanje za 2% v 2012 (27%!)
Irska povečanje za 2% v 2012
Italija povečanje za 1% v 2013
Nizozemska povečanje za 1% v 2012
Španija povečanje za 3% v 2013
Slovenija???

50. Kakšne davke plačujemo za tiskano literaturo?

51. Kakšne davke plačujemo za tiskano literaturo?

52. DDV in knjižnice
Tiskani viri: edini poznani poslovni model je nakup (purchase). DDV v EU je večinoma po znižani davčni stopnji.
E-viri: poslovna modela nakup (purchase) in naročnina (subscription).
Če kupimo knjigo ali revijo v tiskani obliki bo stala x+8,5%, v e-obliki bo 11,5% dražja.

53. DDV in knjižnice
Konzorciji CTK – poslovni model nakup (purchase) e-revij.
Skupna vrednost konzorcijev CTK je cca 3,5 mio EUR.
20% DDV za e-only na 3,5 mio EUR je EUR.
8,5% DDV na 3,5 mio EUR je EUR.
Razlika je torej EUR.

54. Simulacija na "print+e" modelu Plačamo 262
Simulacija na "print+e" modelu Plačamo EUR DDV, glede na poslovni model bi ga morali EUR, po obstoječi zakonodaji pa bi za "e-only" plačevali EUR.

55. Rešitve nekaterih držav EU
Danska: javne/državne inštitucije oproščene DDV;
Avstrija in Švedska: DDV se refundira;
Češka/Litva: konzorciji za tujo znanstveno literaturo so izvzeti iz sistema DDV.

56. Nujnost sprememb
Skozi kanaliziranje sredstev se samo zaradi DDV na nacionalnem nivoju izgubi nekaj sto tisoč €.
Raziskovalno okolje izgublja na dodani vrednosti in se ne more primerjati z drugimi razvitimi državami EU.
Uporabniški stili pridobivanja informacij so večini že prešli v elektronsko okolje.
Hrvaška ima visok PDV.

57. Možne rešitve Sprememba Direktive o DDV (evropska rešitev)
Uvedba mehanizma vračila davka za elektronske informacijske vire (nacionalna rešitev)
Enotna uvedba 0% davčne stopnje pri nakupu mednarodne znanstvene literature