1. 1.
Študija primera**
Def.: Intenziven opis in analiza enega posameznika ali le nekaj posameznikov.
Fokus je na individualnem udeležencu, ne pa na skupinskem povprečju, četudi se raziskuje skupina udeležencev.
ko žeimo holistično, poglobljeno preiskavo.
Raziskovalci se ne osredotočajo na odkrivanje univerzalne, generalizabilne resnice, niti ponavadi ne iščejo odnosa vzrok-učinek, ampak poudarjajo eksploracijo in opis.

2. Verjetje, da je znanje osnovano na skupini posameznikov nekako bolje generalizabilno (uporabno preko specifičnega osredotočanja raziskovanja) kot je znanje osnovano na individualnih primerih, je pogubna napaka (Fonagy & Moran, 1993).

3. Veliko primerov v psihoanalizi.
Velika komunikativna vrednost, bogastvo opisa določenih kompleksnih nezavednih interaktivnih procesov med terapevtom in klientom.
Ni splošno sprejete oblike za ta poročila, informacije, ki jih vključujejo so precej različne. Poskusi, da bi sistemizirali taka poročila niso bila splošno potrjena.

4. Poskuša zapolnjevati prepad med raziskovalci in praktiki.
Nestrinjanja glede študije primera:
Kvalitativna / mešana metoda
Raziskovanje trenutnega stanja / retrospektivna raziskava življenjske zgodovine
Raziskovanje jasno omejenih sistemov / manj definirane enote analize (dogodki, časovna obdobja …)
Strinjanja glede študije primera:
Poglobljena raziskava.
Malo število primerov, izbranih z namenom.
Se razlikuje od tradicionalne eksperimentalne raziskovalne paradigme s tem, da se izogiba statistični generalizaciji v korist transferabilnosti, analitični generalizaciji.

5. Dve glavni vrsti študije primera
Neformalna študija primera:
Primerna za raziskovanje klinične akcije s strani terapevtov o njihovi lastni terapiji.
Večina je: 1.opisnih in 2. osredotočenih na odkrivanje.
Potrebna previdnost pri vzročnih zaključevanjih.
Formalna študija primera:
Jih oblikuje raziskovalec, da bi raziskal določene fenomene in povečal znanstveno razumevanje.
Tri vrste: opisna, osredotočena na odkrivanje in razlagalna.

6. Opisna: za bogat opis dogodkov:
Primeri:
Katere so posebnosti terapije strokovnjaka relacijske družinske terapije?
Katere zadeve se pojavijo v terapiji ločene ženske in kako se njene zaznave teh zadev podobne zaznavam terapevta?
Katere so edinstvene karakteristike XYZ klinike?

7. Na odkritje osredotočena vprašanja:
So podobna opisnim vprašanjem vendar gredo eno stopnjo naprej – poskušajo odkriti splošne principe ali modele.
Ponavadi zahtevajo primerjavo večih primerov.
Vprašanja
Kaj terapevti in supervizorji verjamejo, da so lastnosti učinkovitega supervizorskega odnosa.
Za katere terapevtske pristope kaže, da so najbolj v pomoč parom, ko so ti na stopnji odločanja glede ločitve?
Kako lahko razvijemo model za relacijsko družinsko terapijo incesta?

8. Na razlago osredotočena vprašanja
Se osredotočajo na razvoj razlag, kako ali zakaj se nekaj zgodi.
Zahtevajo precej izdelane raziskovalne načrte z multiplimi metodami zbiranja podatkov.
Vprašanja:
Zakaj intervenca prehoda v intrapersonalno pomaga samo v določenih situacijah in ne v ostalih?
Zakaj družine z večimi otroki izpadejo bolj pogosto iz obravnave, kot družine z enim otrokom?
Zakaj se medicinski zdravniki upirajo pomoči družinskih terapevtov, ko delajo z neozdravljivo bolnimi?

9. Neformalni načrti - uvod
V praksi - mnoge inovativne rešitve za probleme (nove intervence, uporaba starih tehnik za nove terapevtske probleme, spremembe v strukturi terapevtskega procesa).
Večina jih ostane nepreverjenih, nerazglašenih in končno neuporabljenih od kogarkoli drugega.
Tistim, ki imajo največ za ponuditi v terminih kliničnih inovacij (to so praktiki), pogosto raziskovanje ni blizu. (Raziskovanje = osnovano na statistiki, zahteva dostop do velikih univerzitetnih knjižnic, porabi ogromno časa in zahteva velike vzorce).
Neformalna študija primera pa je privlačna alternativa za njih. Sistematično lahko raziščejo klinične inovacije in jih predstavijo drugim praktikom.

10. Metoda
1. Priprava:
A.) Najbolje je začeti s pregledom primerov v zadnjih letih in poskušati identificirati:
Primer, v katerem se je zgodilo nekaj zanimivega in edinstvenega, in ki si zasluži nadaljnjo preiskavo
Temo, ki jo je bilo opaziti v več primerih.
Primeri vključujejo:
Nove, boljše intervence.
Sprememba v zaporedju standardnega kliničnega programa.
Odkritje, da je pri vseh primerih z določenim problemom bila učinkovita ena intervenca. …
(vir za ideje: 101 interventions in Family Therapy; Nelson & Trepper, 1993)

11. B.) Razmislimo:
ali je bilo odkritje resnično (se bo lahko zgodilo ponovno v podobnih okoliščinah) ali je bilo srečno naključje?
Ali je resnično edinstveno ali pa je bilo že uporabljeno velikokrat prej?
Zakaj se je zgodilo? Ali je možna kakšna osnovna razlaga ali je čisto idiosinkratično (samo za poseben primer).

12. C.) Odločitev o vrsti študije primera:
Če npr. opažena intervenca zgleda zanimiva, edinstvena in pomembna za področje družinske in zakonske terapije, vendar bi bilo potrebnih več preliminarnih raziskav, če bi želeli z gotovostjo trditi, da je učinkovita – NEFORMALNA ŠTUDIJA PRIMERA

13. Raziskovalna vprašanja
Ko je splošna ideja jasna (kaj želi terapevt raziskovati), spremenimo idejo v raziskovalna vprašanja.
Vprašanja v študiji primera naj bi:
Zadela bistvo raziskovalne ideje.
Bila dovolj široka, da bi dovoljevala fleksibilnost med zbiranjem podatkov.
Dovoljevala ustvarjanje novih vprašanj.

14. Vrste raziskovalnih vprašanj
Čeprav jih je možno ogromno, večina pade v 4 kategorije:
Kaj se tukaj dogaja?
preverjanje realnosti, za katero terapevt verjame, da obstaja.
Ali se je resnično zgodila sprememba zaradi nove intervence? Ali se v različnih primerih resnično pojavlja ista tema, ali pa preveč posplošujemo? Ali je res bolje z družino ali si tega le želimo?
Kaj, če …?
razjasnsiti odnose in razumeti, kako spreminjanje teh odnosov lahko povzroči spremembo.
Kaj če pokličem tiste, ki jih ni na terapijo? Kaj še skrajšam terapijo na 6 tednov? Kaj če delam zakonsko terapijo samo z enim partnerjem?
Kako …?
osredotočanje na proces spremembe.
Kako točno prehod v intrapsihino vpliva na sistemsko in interpersonalno? Kako komunikacijske vaje izboljšajo komunikacijo v družini? Kako spol terapevta vpliva na počutje klienta nasprotnega spola? Kako empatične izjave v začetnih srečanjih dojemajo klienti?
Zakaj …?
razlage za opazovane situacije.
Zakaj nekateri odvisniki iščejo terapijo, drugi pa ne? Zakaj so mnoge zlorabljene hčerke bolj jezne na mame kot pa na zlorabljajočega očeta? Zakaj se pari bolje odzovejo na intervenco, ko je prisoten partner?

15. Izbor udeležencev
Za večino dokaj lahko – en primer ponavadi stimulira raziskovanje.
Na primer: terapevt ima edinstven primer, o katerem je malo znanega.
Multiple študije primera lahko predstavljajo temo, ki se pojavlja v večih primerih, da prikažejo stalnost pojavljanja in/ali razlike v temi (npr. McCollum, 1993).
Na primer: terapevt lahko spozna, da uporablja inovativno tehniko v določenih kliničnih situacijah in jo skuša bolj podrobno raziskovati.

16. Zbiranje podatkov
Za razliko od formalnega lahko tako prospektivno kot tudi retrospektivno.
Prospektivno – razvijemo raziskovalno vprašanje, nato se odločimo katere prihodnje primere bomo raziskovali, nakar se zberejo podatki, ko primeri napredujejo.
Retrospektivno - razvije se raziskovalno vprašanje, nato se odločimo, katere prejšnje primer ali primere bomo raziskovali, nato pregledamo že zbrane podatke o prejšnjih primerih.

17. Viri za zbiranje podatkov I
Zapiski o primerih:
Zapiski o primerih se najpogosteje uporabljajo kot osnova za zbiranje podatkov pri neformalnih študijah z enim primerom. Če klinik načrtuje prospektivno raziskavo, lahko dela še bolj podrobne zapiske kot običajno. Pri tem je pomembno točnost in kompletnost zapiskov.
Dnevniki projektov:
Poleg informacij o klientu, vsebujejo še druge materiale (podrobne informacije, ki zadevajo raziskovalno vprašanje, osebne refleksije terapevta, informacije iz drugih virov).
Različni merski instrumenti (ponavadi bolj redkost v neformalnih študijah primera)

18. Viri za zbiranje podatkov II
Avdio in video zapisi:
Avdio in video posnetki zagotavljajo odličen način za zagotavljanje točnega posnetka terapij.
Intervjuji z družino in prijatelji:
Družinski člani, sorodniki, prijatelji, sodelavci so lahko pomemben vir informacij glede raziskovalnega vprašanja, ki jih ne moremo dobiti z direktnim opazovanjem klientov.
Spomini na terapevtska srečanja:
Tudi terapetovo spominjanje je veljavno. Včasih retrospektivnen pregled materiala primera nudi celo več vpogleda, ker zagotavlja jasnejši sliko na celoten primer.

19. Analiza podatkov I
Namen je odgovoriti na raziskovalno vprašanje in ustvariti nove hipoteze za nadaljnje raziskovanje.
Intenziven pregled primera:
Terapevt intenzivno pregleda zapiske o napredku ali videokasete, v katerih gleda stalne vzorce, spremembe kot rezultat intervenc in pomembne klinične teme. Nato se ustvarijo pisni povzetki primerov, ki pomagajo utrditi ugotovitve terapevta. Ponavadi je v pomoč, če kolegi preberejo povzetke primerov, da pomagajo ovrednotiti terapevtske vtise.
Informacije od kolegov in supervizija:
Eden od problemov neformalne študije primera je ta, da terapevt ponavadi dela sam – lahko rezultira v manj točnih in uporabnih rezultatih. Delna rešitev – predstavitev primera kolegom (npr. z videoposnetki), skupaj z raziskovalnimi vprašanji in začetnimi hipotezami in vtisi. Kolegi lahko ovrednotijo in pomagajo in izboljšajo ugotovitve.

20. Analiza podatkov II Spraševanje klientov:
Čeprav to ni primerno za vse neformalne študije primera, je včasih najboljši interpretator rezultatov klient sam. Klienti lahko razjasnijo, razširijo ali zavrnejo določene hipoteze ali spekulacije. Nekateri avtorji neformalnih študij primerov rutinsko vprašajo svoje kliente za feedback o člankih, ki so osnovani na teh študijah primera.

21. Predstavitev študije primera
Konference: večina prezentacij na teh konferencah je osnovanih na neformalnih študijah primera (ker se to zdi praktikom najbolj koristno). Ponavadi imajo take dele:
Najprej raziskovalec ponudi zgodovinski pregled problema z uporabnimi drugimi kliničnimi metodami.
Nato poda teoretično podporo za metodo ali podrobnosti metode (intervence, ocenjevalne naprave, terapevtski program …)
Nato predstavi primer, ki prikaže metodo, ponavadi z video izrezkom ali s formalno pisno predstavitvijo primera.
Na koncu ponudi povzetek primera, njegovo pomembnost za novo metodo in nekatere omejitve.

22. Revije: Nekatere objavljajo samo študije primera:
Journal of Family Psychotherapy
Case Studies in Family Therapy.
Nekateri občasno, ponavadi kot kratka poročila:
Journal of Marital and Family Therapy
Family Process
Nekatere samo študije primera z določenega področja:
Journal of Feminist Family Therapy
The Journal of Systemic and Strategic Therapies.

23. Oblika poročila o neformalni študiji primera
1. Pregled pomembne literature:
Prejšnje raziskave, ki se nanašajo na teoretične osnove ali podpirajo argumente za nov pristop ali metodo, ki jo opisujemo. Pregled na bi bil relativno kratek (priporočajo ne daljši od 4 strani).
2. Opis problem, ki ga naslavljamo ali namen raziskave:
- naj bi logično sledil iz uvoda.
3. Sama študija primera:
- klinično relevantne informacije, ki zadevajo družino (mora biti dovolj informacij, da lahko bralec oceni veljavnost in zanesljivost ugotovitev in interpretacij) – ponavadi 5-6 strani.
- opis intervence v dovolj detajlih, da se lahko ponovi; dobro je vključiti ilustrativen dialog (iz resnične terapije ali izmišljene).
4. Razprava:
- interpertacije ugotovitev iz študije primera.
- omejitve in predlogi za nadaljnjo raziskavo (da je to študija primera, vzorec 1, z nekontroliranimi faktorji, interpretiran in predstavljen s strani enega ali dveh terapevtov; predlagane nadaljnje raziskave za učinkovitost intervence).

24. V razpravi NE:
“Ta študija primera je pokazala, da je XYZ intervenca zelo učinkovita pri terapiji depresivnih žensk” – netočno in naivno.
DA:
“V tej študiji primera smo pokazali, kako je bila XYZ intervenca v pomoč za depresivno klientko in je obetajoča intervenca za druge” (in nato povzamemo prednosti intervence).

25. Prednosti / slabosti?

26. Formalna študija primera
Za raziskovanje specifičnega fenomena z namenom razvijanja nadaljnjega znanja o fenomenu.
V družinski terapiji:
za razvoj bogatega opisa posameznika, sistema ali terapevtskega procesa
Za odkrivanje ali preverjanje teorije družinske terapije
Razlago kako in kdaj najbolje delujejo terapevtski procesi.
Stroga, poglobljena raziskava z namenom izbranih nekaj primerov, z uporabo multiplih virov in metod za zbiranje podatkov.

27. Metoda Odločitev o enoti analize:
Posameznik / sistem / dogodek
Lahko eno enoto (npr. en terapevt), ali multiple enote (družina, podsistemi, posamezni člani)
Odločitev o tem, koliko primerov bo potrebnih:
Če imamo vprašanje glede razvoja modela (“kako model deluje pod različnimi pogoji z različnimi terapevti”) potrebujemo nekaj primerov.
Če imamo namen razviti bogat opis razvojne zgodovine in značilnosti učenja pri enem otroku, ki ima težave v šoli, je dovolj en primer.
Odločitev o tem, koliko stopenj bo raziskava imela:
Mnoge imajo multiple stopnje in/ali pakete zbiranja podatkov in analize.

28. Vprašanja: Opisna Na odkritje osredotočena Razlagalna
Katere so posebnosti terapije terapevta sistemsko relacijske terapije?
Na odkritje osredotočena
Kako lahko razvijemo model za sistemsko relacijsko terapijo incesta?
Razlagalna
Zakaj intervenca prehoda v intrapersonalno pomaga samo v določenih situacijah?

29. Zbiranje podatkov Multiple metode zbiranja podatkov: Opazovanja
Strukturirani kvantitativni protokoli / kvalitativno, odprto
Opazovalec je lahko udeleženec (svoje primere) / neudeleženec
Intervjuji: za raziskavo različnih percepcij med klienti, terapevti in supervizorji
Strukturirani / nestrukturirani
Ponavadi posneti in napisan transkript
Cel spekter ocenjevalnih instrumentov:
DAS, FACES, Beck Depression Inventory …
Lahko tudi nove vprašalnike, skale …

30. Analiza podatkov
Kompleksna in dolgotrajna (ponavadi zbrano veliko različnih podatkov).
Tudi ni kakšnega konsenza, kako naj bi analiza potekala. Tukaj bom podal splošna vodila.

31. Prva stopnja analize podatkov
Prvo stopnja: ali bomo podatke analizirali sproti, ko jih dobivamo (bolj pri odkrivanju teorije ali razvoju razlag za kompleksne fenomene), ali po tem, ko zberemo vse (prednosti: lahko izberemo, katere podatke analiziramo prej; vse podatke lahko primerjamo med sabo in analiziramo v kratkem času; ponavadi je bolj učinkovito).

32. Druga stopnja analize podatkov
Odločitev o vrsti analize:
Pri študiji enega primera:
Analiza znotraj primera
Primerjava primera z literaturo
Pri študiji multiplih primerov:
Analize znotraj primera
Ena ali več analiz med primeri
Primerjava primerov z literaturo.
Pri kvantitativnih:
Statistika
Pri kvalitativnih:
Razne vrste kodiranja, analiza vsebine, analiza časovnega spreminjanja …

33. Poročanje
Ponavadi vsebujejo toliko podatkov, da je tako formalno študijo primera težko prikazati v navadnem članku v reviji.
Oblike:
Pripoveden opis o centralnem fenomenu raziskave: “pripoved” ugotovitev – koherentno, berljivo in zanimivo poročilo
Ugotovitve predstavimo kot trditve in podporne dokaze za njih (trditev: program je bil primerna izkušnja za razvoj talenta v prvih letih – podpremo z dokazi iz vprašalnikov, intervjujev in primerjamo z drugimi raziskavami)
Razlagalni prikaz:
Enostaven: matrica dinamike primera “prikazuje niz sil za spremembo in sledi posledične procese in rezultate” (Miles & Huberman, 1994, str. 148).
Vzročna zveza: “prikaz najbolj pomembnih neodvisnih in odvisnih spremenljivk v raziskavi in odnosov med njimi” (str. 153) – kvalitativni diagram poti.

34. Prednosti / slabosti
Dovoljuje celosten, sistemski pristop k raziskovalnemu vprašanju, vključujoč multiple vire podatkov in perspektiv – zelo podobno terapevtskemu delu.
Ugotovitve zelo dostopne praktikom.
Formalne ŠP vzamejo veliko časa.
Niso primerne za preverjanje kakšnih mnenj, prepričanj … pri večih ljudeh.

35. Zanesljivost
Taktike za povečevanje zanesljivosti raziskav študij primera vsebujejo:
Uporaba multiplih opazovalcev
Večkratno opazovanje (npr. videoposnetkov)
Sistematično vzdrževanje raziskovalnih baz podatkov
Vzpostavitev verige dokazov.
Uporaba protokolov intervjuja.

36. Veljavnost Taktike za povečevanje veljavnosti:
Opazovanje v naravnih okoliščinah
Več podatkovnih metod in virov
Uporaba opisov, ki so čim manj interpretatvni, ko poročamo o ugotovitvah (npr. citati)
Preverjanje udeležencev (da preverimo zaznavanje in zaključke udeležencev)
Disciplinirana subjektivnost (aktivno preverjanje možne pristranosti raziskovalca)
Uporaba tehnik sistematične analize podatkov (odprto, aksialno in selektivno kodiranje, analiza časovne serije …)
Razgovor s kolegi.
Pri študiji primera gre bolj za transferabilnost (case-to-case transfer ali analitična generalizacija); na pa toliko verjetnostna generalizacija z vzorca na populacijo.

37. Etične zadeve Informirano soglasje:
Neetično je spreminjati terapijo ali dodajati novo proceduro na eksperimentalen način, brez popolnega informiranega soglasja klienta.
Predvsem pomembno pri prospektivnih raziskavah – kjer je raziskovanje planirano in lahko vpliva na terapijo.
Zaupnost – identitete družine, člana ali nedružinskih udeležencev morajo biti prikrite (poleg drugega imena tudi ostale možne identifikacijske informacije – poklic, starost, spo otrok …). Ali bi klientov prijatelj ob branju članka lahko identificiral klienta? (kjer to problem – lahko damo za prebrat klientu).
Problem otrok. Konference.

38. Arhivsko raziskovanje4.
Arhivsko raziskovanje
Javni ali privatni posnetki, publikacije, podatki, pisma, reklame ...
Prednosti:
Ni se treba truditi s pridobivanjem podatkov.
Ni večjih etičnih problemov.
Pomankljivosti:
Pod vplivom pristranosti, na katerih so podatki osnovani.
Nesposobnost odgovoriti na vprašanja onstran danih podatkov.
Analiza vsebine pomembno orodje v kvalitativni analizi, ki se tu uporablja.
Značilnosti
Veliko podatkov dostopnih (posebej z novejšimi načini za shranjevanje podatkov)
Lahko dopolnjuje in pojača drugo raziskovanje
Lahko da nima spremenljivk, ki jih želimo
Velika pristranost eksperimentatorja

39. Genij ali norec? Weisberg, 1994
Preizkus Kraepelinove hipoteze, da manija poveča kreativnost
Pregledal življenje skladatelja Schumanna
Suicid pri 46 zaradi samo-stradanja
Ves material, rekonstruiran iz pisnih posnetkov njega ali o njem.
Kreativnost: # posnetkov na leto
Rezultat : # kompozicij, ustvarjenih vsako leto
Zaključki: Mania je vplivala na rezultate, ne pa na “kreativnost”.
Also van Gogh, etc.
# comps recorded -- by different artists, e.g. K25 - 1, but K
Schwann Guide (1990) and Penguin Guide (1988)

40. Analiza vsebine
Sistematična organizacija kvalitativnih informacij v predeterminirane kategorije
Značilnosti
zahteva primerno operacionalne definicije
potreba po treniranju ocenjevalcev, ki kodirajo
potreba po tem, da pokažemo zanesljivost med ocenjevalci
porabi veliko časa
ni manipulacije neodvisne spremenljivke
možnosti za pristranost raziskovalca in druge vplive

41. Analiza vsebine (nad.) Prednosti poceni, se da prenesti
pogosto bolj pripravno (ni treba se dogovarjati za srečanja z udeleženci)
zlahka se ponovi

42. Primer: analiza oglasov za iskanje partnerja
Kaj moški iščejo?
Kaj ženske iščejo?
Možno poskusiti.

43. Preference za partnerja
Buss (1989) je pogledal preference pri 10,047 ljudeh v 33 državah in ugotovil
ženske cenijo pri moških pridobljivost virov bolj kot moški pri ženskah
uspešnost, poklic, finančno varnost
moški cenijo pri ženskah reproduktivne kapacitete bolj kot ženske pri moških
privlačnost, lepota, kondicija, suhost
Vendar, veliko prekrivanja med distribucijama
Oboji pa so cenili prijaznost/razumevanje in inteligenco.

44. Preference

45. Vaja: ocenimo na lestvici od 1-13 koliko nam pomenijo naslednje lastnosti pri nasprotnem spolu ...
By the way, the three highest ranking characteristics for BOTH males and females were:
Sense of Humor
Kind-Understanding
Intelligent
And the three lowest ranking characteristics for BOTH males and females were:
Younger than you
Older than you
Chastity (virgin)

46. Analiza naloge (task analysis)
opis vedenj, ki utemeljujejo dano storitev (performance)
v splošnem se dela tako, da se opazuje kompetentno osebo, kako izvaja nalogo 65

47. Stopnje v analizi naloge
Določimo glavno nalogo
kaj naj bi oseba naredila in
situacijo, v kateri naj bi bilo izvedeno
Identificiramo podnaloge
vključuje veščine, ki jih mora imeti oseba, da doseže kriterij
Identificiramo še več pod-pod nalog
redukcija nalog v pod-naloge je končana, ko so pod-naloge enake vhodnemu vedenju. 66

48. Etnografija: Predvidevanja5.
Etnografija: Predvidevanja
Etnografija: veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov
Naturalistična / fenomenološka filozofija
Multiple realnosti, socilno skonstruirane preko individualne in kolektivne definicije in deljene izkušnje

49. Etnografija: Namen
Razumevanje socialnih fenomenov iz perspektive udeležencev (realnosti udeležencev)
Analiziranje konteksta udeležencev in pripovedovanje njihove “zgodbe”

50. Etnografija: Raziskovalne metode
Fleksibilne, takojšnje, odzivne
Opazovanje udeležencev, poglobljeni intervjuji, zbiranje artefaktov in analiza

51. Multiple vrste podatkov
Artifakti
osebni dokumenti, uradni dokumenti, predmeti, erozijske mere (različne stopnje posledic, ki jih povzroči uporaba, na različnih predmetih in materialih)
Intervjuji
Izkušnja/vedenje, mnenje/vrednote, občutki, znanje, senzorni, ozadje/demografski
Opazovanja
kdo, kaj, kje, kdaj, kako, zakaj

52. Posneti podatki lastnoročni zapiski uradni posnetki
Risbe / fotografije
Avdio posnetki
Video posnetki
Fizični artefakti
Prispevki udeležencev