1. ProZDRAV Promocija ZDRAVja in varnosti pri delu
Sindikat obrti in podjetništva Slovenije( SOPS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ( ZDOPS – GIZ ).
Projekt je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

2. Obravnavali bomo … ZVZD-1 Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo
OGLAS ProZDRAV
ORODJA ZA OCENO TVEGANJA
STRES
NAPO

3. Zakon o varnosti in zdravju pri delu
Z decembrom 2011 je stopil v veljavo nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki je prinesel številne novosti tako na področju promocije zdravja, kakor tudi pri obvladovanju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.
Zakon se uporablja v vseh dejavnostih, za vse osebe, ki so navzoče v delovnem procesu.
Izhaja iz tega, da področje promocije zdravja na delovnem mestu predstavlja skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu.
Delodajalcem nalaga v 24. členu, da sprejmejo ukrepe na področju preprečevanja, odpravljanja in obvladovanja primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnih tveganj, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

4. Obveznosti delodajalca
Delodajalec izvaja ukrepe tako, da upošteva naslednja temeljna načela:
izogibanje nevarnostim;
ocenjevanje tveganj;
obvladovanje nevarnosti pri viru;
prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela);
prilagajanje tehničnemu napredku;
nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;
dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi;
dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.
DOLŽNOSTI DELODAJALCA SO PRAVICE DELAVCEV !

5. Dolžnost delavca
(1) Delavec mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
(2) Delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
(3) Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.
Delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s tem zakonom (ZVZD-1) in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

6. Varnost se (s)plača ! Napo v akciji, 1.

7. Kaj pravi kolektivna pogodba (KPop) ?
V kolektivni pogodbi je celo poglavje posvečeno varnosti in zdravju pri delu
52. člen KPop ( dolžnosti delodajalca)
53. člen KPop ( naloge delavca )
51. člen prizadevanje podpisnikov kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo, glede promocije zdravja, izvajanj delavnic in drugih aktivnosti ( projekti )

8. ProZDRAV oglas … izdelek SOPS & ZDOPS

9. Orodja za oceno tveganja
Podjetja in organizacije lahko za ocenjevanje tveganj za varnost in zdravje pri delu uporabijo katerega od številnih orodij ali metodologij. Izbira metode je seveda odvisna od razmer na delovnem mestu, na primer od števila delavcev, vrste dejavnosti in opreme, posebnih značilnosti delovnega mesta in posebnih tveganj, značilnih za zadevno delovno mesto.
Najpogostejše orodje za oceno tveganja so kontrolni seznami, ki so koristen pripomoček za uspešno opredelitev nevarnosti.
Druge vrste orodij za oceno tveganj so: vodniki, smernice, priročniki, brošure, vprašalniki in „interaktivna orodja“ (brezplačna interaktivna programska oprema, vključno z aplikacijami za posamezni sektor, ki jih je mogoče prenesti s pomočjo računalnika). Omenjena orodja so lahko splošna ali specifična za posamezno panogo ali tveganje.

10. EU – OSHA Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)
zavezana k oblikovanju varnejšega, bolj zdravega in produktivnejšega evropskega delovnega okolja.
Spodbujajo kulturo preprečevanja tveganj za izboljšanje delovnih razmer v Evropi.

11. OiRA – Online interactive Risk Assessment tool
To je evropska pobuda, ki jo vodi agencija EU-OSHA za razvoj brezplačne, uporabniku prijazne spletne aplikacije za oblikovanje spletnih orodij za oceno tveganja.
OiRA: brezplačna in preprosta orodja za enostavno izdelavo ocene tveganja
Ocena tveganja je pomemben prvi korak pri preprečevanju nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Spletno interaktivno orodje za izdelavo ocene tveganja OiRA ta postopek zelo olajša. Z njim so zagotovljeni viri in znanje, ki jih mikro in male organizacije potrebujejo, da lahko same ocenijo svoja tveganja. Orodja OiRA so brezplačno na voljo na spletu, so lahko dostopna in preprosta za uporabo. OiRA ponuja rešitev za izdelavo ocene tveganja v več korakih, pri čemer uporabnika popelje od prepoznavanja tveganj delovnega mesta prek izvajanja preventivnih ukrepov ter nazadnje do spremljanja tveganj in poročanja o njih.

12. Kaj je OiRA?
Aplikacija OiRA je bila vzpostavljena za zagotovitev orodij, ki bodo preprosta za uporabo ter bodo mikro in male organizacije vodila skozi postopek ocenjevanja tveganj. Programska oprema OiRA, ki jo je leta razvila agencija EU-OSHA in se uporablja od leta 2010, temelji na nizozemskem orodju za izdelavo ocene tveganja, imenovanem RI&E, ki se je izkazalo za zelo uspešno in se dobro uporablja. Cilj je, da bi orodje OiRA šlo po stopinjah nizozemskega nacionalnega primera in bilo enako uspešno na evropski ravni.
OiRA ( frizerji, avtoprevozniki, strojevalci usnja, pisarniška dela, sektor za catering, avtokleparji …v primerjavi z Niz.smo amaterji)

13. Aktualni podatki Statističnega urada RS
V 2. četrtletju 2013 je bilo 60,7 % delovno aktivnih prebivalcev izpostavljenih vsaj enemu dejavniku, ki negativno vpliva na zdravje !
Za skoraj 40 % teh oseb so pomenili največje tveganje za zdravje nerodna in prisilna drža telesa ali težki delovni gibi. Temu tveganju so bolj izpostavljene ženske, saj je kar 51,4 % vseh delovno aktivnih žensk opravljajo tvegano delo, delalo v nerodni ali prisilni drži ali opravljajo težke delovne gibe. Med delovno aktivnimi moškimi jih je tako delo opravljalo 31,3 %.
V zadnjih 12. mesecih je v Slo. doživelo vsaj 1 nezgodo pri delu oseb, t.j. 3 % delovno aktivnih.

14. STRES
Vir: FreeDigitalPhotos.net
Definicija :
Stres je najpogosteje opredeljen kot fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem – stresorjem.
Stresor:
dogodek,
oseba ali
predmet,
ki ga posameznik doživi kot stresni element in povzroči stres.
Stresor začasno zamaje posameznikovo ravnovesje in stres je povsem normalno odzivanje na to dogajanje. ( 1 )

15. Osnovne sestavine dobrega duševnega zdravja ( označite izjave, ki jih doživljate kot svoje )
Čustveno zrel človek …
1. Lahko v celoti doživi ves spekter človeških čustev
2. Je zmožen razvijati in ohranjati dovolj dobre odnose s soljudmi.
3. Doživlja življenje kot poučno izkušnjo, ki mu lahko veliko da.
4. Ne priznava strahov, ki bi mu lahko jemali moč in ga odvračali od tveganj v življenju.
5. Je zmožen sprejeti nesprejemljiva dejstva in iz situacije izluščiti največ kar je mogoče.
6. Je zmožen sprejemati samega sebe na realističen način-
7. Je (v kar največji meri) brez predsodkov in zmožen sprejemati drugačnost drugih.
8. Se ne izgovarja na druge in je pripravljen sprejeti osebno odgovornost.
9. Je zmožen sprejemati čustveno podporo drugih, prav tako kot iskreno izražati svoja čustva in s tem tudi sam pomagati drugim ljudem.
10. Lahko se reši iz življenjskih kriz, ne da bi bil še naprej pod vplivom stresa ali občutka krivde.

16. Razsežnost problematike
V državah EU, predstavlja stres na delovnem mestu, poleg nezgod pri delu ter kostno-mišičnih obolenj, eno izmed največjih težav ( 10 )
Po podatkih Evropske javnomnenjske raziskave o varnost in zdravju pri delu – European Opinion Poll on Occupational Safety and Health je kar 7 od 10 delavcev v Sloveniji mnenja, da so primeri stresa na delovnem mestu pogost pojav v njihovem podjetju.

17. STRES PRI OBRTNIKIH
Po podatkih Obrtno – podjetniške zbornice je bilo v Sloveniji leta 2012 kar obrtnih obratov (od tega samostojnih podjetnikov ter gospodarskih družb ter obrtnih zadrug) v katerih je zaposlenih delavcev (brez lastnikov).
80 % samozaposlenih delavcev je mnenja, da je stres na njihovem delovnem mestu pogost.
Sklepajmo na podlagi podatkov zgornjih številk kolikšna je resnost problema.
Stres med obrtniki predstavlja zelo obsežen problem, ki se ga premalo zavedamo. (7, 9)

18. RAZDELITEV STRESA Fizični stres Biološki in fiziološki stres
Vir : 2Image courtesy of Master isolated images / FreeDigitalPhotos.net
Fizični stres
Biološki in fiziološki stres
Psihološki stres
Socialni stres

19. STRES V DOMAČEM IN DELOVNEM OKOLJU
V zasebnem življenju lahko stres povzročijo, npr. prometna nesreča, selitev, smrt bližnjega, itd.
Stres v delovnem okolju lahko izvira iz dela, ki ga oseba opravlja, npr. negotovost zaposlitve, večje število nadur, sprememba delovnega mesta, tudi izredno zahtevne naloge, ki presegajo posameznikove sposobnosti, itd.
Obvladovanje stresa pri delu predstavlja enega izmed pomembnejših izzivov pri zagotavljanju zdravja zaposlenih ter tudi »zdravja« same delovne organizacije – podjetja.
Za delavce, ki doživljajo stres pri delu, je veliko bolj verjetno, da bodo manj zdravi, slabo motivirani, manj produktivni, nižji pa bo tudi nivo varnosti pri delu. Prav tako je tudi za podjetja v katerih so zaposleni pod stresom, bistveno manj verjetno, da bodo uspešna in konkurenčna. (6)

20. VZROKI STRESA NA DELOVNEM MESTU
Večja mera stresa je pogosto prisotna, če imajo zaposleni občutek, da imajo premalo podpore s strani nadrejenih in sodelavcev ter v primerih, ko imajo premalo nadzora nad delom ali nad tem, kako se lahko soočajo z njegovimi zahtevami in pritiski. ( 6 )
Delavci med najpogostejšimi vzroki izpostavljajo :
število opravljenih delovnih ur
delovno obremenitev
reorganizacijo dela
negotovost zaposlitve.

21. ODZIV NA STRES
Kadar zaznamo, da je določena situacija za nas težavna ali nas ogroža, naši možgani telesu sporočajo, naj se pripravi na nevarno situacijo.
To situacijo imenujemo BOJ ali BEG
Pojavi se pospešeno bitje srca, hitro dihanje, napetost v mišicah, mrzle dlani, občutek strahu, itd.
Vir : 7Image courtesy of Master isolated images / FreeDigitalPhotos.net

22. FAZE STRESA 1. ŠOK 2. PROTI – ŠOK
3. OBIČAJNA RAVEN ALI IZČRPANOST/ MOTNJE

23. NAJPOGOSTEJŠE REAKCIJE NA STRES
TELESNI ZNAKI ( 5 ):
Apetit
Telesna teža
Glavoboli
Vrtoglavica
Razbijanje srca, itd

24. Duševni znaki : ( 5 )
Tesnoba, nemir, napetost
Potrtost, nemoč, obup
Nagle spremembe razpoloženja
Razdražljivost
Nočne more
Depresije
Zaskrbljenost, itd

25. Znaki, ki se kažejo v medsebojnih odnosih :( 5 )
Netolerantnost
Nezupanje
Zmanjšani kontakti s prijatelji
Izolacija
Skrivanje
Težave v komunikaciji, itd...

26. Znaki, ki se kažejo pri delu : ( 5 )
Občutek preobremenjenosti, utrujenosti
Neučinkovitost, neuspešnost
Nedokončane naloge
Izguba perspektive
Težave s koncentracijo
Odpor do dela, itd...

27. OBVLADOVANJE STRESA Stres lahko obvladamo na treh področjih:
PRI STRESORJU
PRI ORGANIZMU
PRI STRESNI REAKCIJI
Pri tem je treba upoštevati da so reakcije na stres individualne. Vsak človek je edinstven in se tako tudi odziva.

28. Orientacijski test duševnega in čustvenega zdravja Opomba : Testov ne bomo analizirali posebej. Posamezniku ostaja test v njegovih rokah, zato bodite kolikor mogoče pošteni pri odgovorih.   Moji prijatelji bi se strinjali s tem, da 1. Sem v bistvu pesimističen človek ; DA / NE 2. Si pogosto želim, da bi bil nekdo drug ali bi imel lastnosti drugega človeka ; DA / NE 3. Se pogosto jezim na ljudi ; DA / NE 4. Rad krivim druge za lastne težave ; DA / NE 5. Se večkrat čutim krivega za težave drugih ljudi ; DA / NE 6. Se stežka sprijaznim in privoščim uspeh drugim ljudem ; DA / NE 7. Nerad sprejemam spodbude in pomoč svojih prijateljev in sorodnikov ; DA / NE 8. Nimam veliko prijateljev ; DA / NE 9. Sem neprenehoma v skrbeh zaradi reči, ki jih ne morem spremeniti ; DA / NE 10. Me v strah spravljajo reči, zaradi katerih si drugi, ne delajo skrbi ; DA / NE

29. POSLEDICE STRESA PRI ČLOVEKU
Pri dolgotrajni izpostavljenosti stresu pride pri posamezniku do čezmernega odziva, ki se izraža na :
fizični,
vedenjski ali psihosocialni ravni.
Takšni odzivi lahko privedejo do škodljivih posledic v obliki bolezni, čustvenih težav in slabše opravljenega dela (6).
Prav tako ne smemo zanemariti vpliva na zdravje: npr., motnje srca in ožilja, prebavne motnje, motnje imunskega sistema, motnje mišičnega sistema, motnje dihal.

30. POSLEDICE STRESA ZA DELOVANJE PODJETJA
Posledice stresa se kažejo na treh področjih:
Sodelovanje / izostajanje z dela, fluktuacija zaposlenih, zamujanje, disciplinske težave, itd.
Uspešnost / zmanjšana storilnost, nižja kakovost izdelkov ali storitev, nezgode, itd.
Stroški / povečani stroški za nadomestila, povečani stroški zaradi izplačanih odškodnin, izguba dobrega imena podjetja, itd.

31. Največ narediš sam z lastno oceno tveganja
Največ narediš sam z lastno oceno tveganja! Napo v akciji, še zadnjič ;-)

32. Povzemimo

34. HVALA ZA VAŠO POZORNOST. Več informacij na WWW. SOPS
HVALA ZA VAŠO POZORNOST ! Več informacij na Naj ostane v spominu – Če je skrb za zdravje in varnost na prvem mestu, je vse drugo na pravem mestu !

35. Viri in literatura
DERNOVŠEK M. Z., GORENC M., JERIČEK H. Ko te strese stres. Inštitut za varovanje zdravja RS. Ljubljana, 2006.
Raber F. M.,, Dyck G., Duševna vitalnost in čilost ( za podjetnike in poslovneže) Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1992
JERIČEK H. Ko učenca strese stres in kaj lahko pri tem naredi učitelj: priročnik za učitelje in svetovalne delavce. Inštitut za varovanje zdravja RS. Ljubljana, 2007.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Stres [online]. [citirano 4. februarja 2014; 21:00]. Dostopno na spletnem naslovu: <
KRALJ A. Analiza stanja psihosocialnih tveganj na delovnih mestih v mikro, malih in srednje velikih podjetjih: skrajšana verzija študije. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, 2011.
BILBAN M. Kako razpoznati stres v delovnem okolju. Delo in varnost. 2007, let. 52, št. 1, str. 30 – 35.
PASTIRK S. Stres pri delu, zadovoljstvo z delom, izgorelost in strategije spoprijemanja s stresom delavcev na področju zaposlitvene rehabilitacije. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, 2010.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Obrt v številkah 2013.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. FACTS: 31 – Praktični nasveti za delavce o odpravljanju stresa v zvezi z delom in njegovih vzrokov [online]. [citirano 6. februarja 2014; 18:00]. Dostopno na spletnem naslovu: <
European Agency for Safety and Health at Work. European Opinion Poll on Occupational Safety and Health
European Agency for Safety and Health at Work. European Survey of Enterprises on New and Emerging Risks. European Risk Observatory Report, 2010.
European Agency for Safety and Health at Work. European Opinion Poll on Occupational Safety and Health
European Agency for Safety and Health at Work. OSH in figures: stress at work — facts and figures. European Risk Observatory Report, 2009.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. FACTS: 22 – Stres na delovnem mestu [online]. [citirano 6. februarja 2014; 18:00]. Dostopno na spletnem naslovu: <
ŠVAB I., ROTAR P. D. Družinska medicina. Združenje zdravnikov družinske medicine 2012.
National Health Service – UK. Relaxation tips to relieve stress [online]. [citirano 6. februarja 2014; 16:00]. Dostopno na spletnem naslovu: <