1. prof. dr. Aleš Kuhar Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani
AGROŽIVILSTVO
prof. dr. Aleš Kuhar Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani

2. VSEBINA
- Gibanja in prognoze cen - Zunanjetrgovinska menjava Slovenije - Zaključki

3. GIBANJA IN PROGNOZE CEN “Globalno“

4. IMF Commodity Food Price Index, Monthly Price (Includes Cereal, Vegetable Oils, Meat, Seafood, Sugar, Bananas, Oranges Price) Petletna perspektiva May Apr 2018 I: 87,4 (-18,6%) Kaskadno upadanje cen po APR/14 do absolutnega dna NOV/15! Oscilacija z „mini vrhom“ v MAY/16 - Po DEC/17 stalna rast nad petletno povprečje
Indeks; 2005 = 100
IMF; 10/2018

5. IMF Commodity Food Price Index, Monthly Price (Includes Cereal, Vegetable Oils, Meat, Seafood, Sugar, Bananas, Oranges Price) Dvajsetletna perspektiva May Apr 2018: I=160,75 (+60,75%) Persistentna rast do 5/07, oscilacije s tremi vrhovi (5/08, 2/11, 8/12) 3,5 letno padanje na dvajsetletno povprečje (2/16) Rahel odboj 12/17, odmikanje od ranga dolgoletnega povprečja…
IMF; 10/2018

6. FAO “Food Price Index” Monthly change in international prices of a basket of food commodities. Five commodity group price indices with 55 quotations, weighted with the average export shares of each of the groups for Indeks je v zadnjem letu pridobil 6%, a po obdobju rasti, je v zadnjem mesecu padel! Rahlo rastejo cca. vse kategorije, kar pa v agregatu kompenzira izrazito zmanjšanje cen sladkorja (ugodna prognoza letine, upad uvoznega povpraševanja - carine CN in IND…)! Izstopa rast agregata mleko (zgodovinsko nizke zaloge masla v EU + ZDA; rast povpraševanja…)
FAO; 10/2018

7. Globalne cene pšenice (Referenčni nabavni trgi – spot cene) Po triletnem obdobju padanja cen, odboj v januarju 2018…
EC; oktober 2018

8. Cene pšenice v skladu z „uveljavljenimi“ determinantami
Reakcija na napovedi za letino 2018
Projekcija IGC iz junija 2018= -3,3% => ob zgodovinsko največjih zalogah!
Vir: IGC, junij 2018

9. PROGNOZE – PRIHODNOST ?
Gibanje terminskih cen pšenice EU (krušna pš.) in US (SRW) Močna rast cen v obdobju žetve 2018, potem izrazit padec spot cen na CBT, MATIF kratkoročno še ohranja cene!
EC; oktober 2018

10. Globalne cene soje + ogrščice (Referenčni nabavni trgi) Cene v povprečju zadnjih petih let Drugi kvartal 2018 nihaj navzgor v BRA+ARG, zniževanje v USA in UKR

11. PROGNOZE – PRIHODNOST ?
Gibanje terminskih cen koruze in soje Opazen odboj cen na obeh trgih v zadnjih tednih
CME - Koruza
CME - Soja

12. Cene svinjskih polovic (EU28 referenčni trgi) EUR/100kg tehtano povprečje S,E&R kategorij Cene v Q2 in Q3 OBČUTNO pod povprečjem 15-17, potem rahla in začasna rast
EC; oktober 2018

13. Povprečna odkupna cena surovega mleka EU28 v EUR/100 kg Odboj po Q – z nihajem v rang desetletnega povprečja.
EC; oktober 2018

14. Povprečne cene mlečnih kategorij EU28 v EUR/100 kg Maslo po močnem odboju v Q ponovno nekoliko upada. SMP še vedno pod intervencijsko ceno
EC; oktober 2018

15. Dolgoročne projekcije cen; globalno 2017-2026
OECD&FAO; oktober 2018

16. Dolgoročne projekcije povpraševanja po hrani Trendi rasti se umirjajo – izjema mleko! Glavnina zaradi rasti populacije, manj zaradi spremembe prehranskih navad
OECD&FAO; oktober 2018

17. Dolgoročne projekcije obsega mendarodne trgovine Stabilizacija deležev
OECD&FAO; oktober 2018

18. GIBANJA CEN “Slovenija“

19. MPC
Razvoj cen v agroživilski verigi – Slovenija vs. EU Primerjava gibanj maloprodajnih cen hrane (brez pijač) Izrazita presežna rast MPC v Sloveniji (tudi HU). Pospešek v zadnjih 6-mesečju. CRO in ITA stagnacija…
Indeks Φ2010=100
Nominalno
EUROSTAT; 6/ 2018

20. MPC
Nominalna rast maloprodajnih cen hrane (brez pijač) Države EU 28, 3/2018 (Indeks; Φ2010=100) Slovenija v prvi tretjini po rasti MPC – 7 odstotnih točk nad Φ EU28
3/2018
Indeks Φ2010 =100, Nominalno
EUROSTAT; 6/2018

21. PC
Razvoj cen v agroživilski verigi – Slovenija vs. EU Primerjava proizvajalčevih cen hrane (brez pijač) Zaostajanje Slovenije predvsem v post „agro-food price boom“ obdobju! V letu 17 in 18 korekcija, ki pa zaostaja za EMU in sosednjimi državami.
Indeks Φ2010=100
Nominalno
EUROSTAT; 6/2018

22. PC
Nominalna rast proizvajalčevih cen hrane (brez pijač) Države EU 28, 11/2017 Indeks; Φ2010=100 Slovenija že štiri leta zadnja v EU28 po spremembi PC! RO, IRL izraziti asimetrični prenos v korist proizvajalcev SLO - izrazita negativna asimetrija (tudi AT, CRO, DE… )
11/2017
Indeks Φ2010 =100, Nominalno
EUROSTAT; 6/2018

23. Gibanje cenovne paritete PC/MPC Tudi v EURO19 negativna pariteta v korist MPC!! Odstopanje SLO! Upad paritete v SLO drugi največji v EU!
10/2017
Indeks Φ2008 =100, Nominalno
EUROSTAT; 6/2018

24. Gibanja realnih cen v živilski verigi – Slovenija PC ≈ -7%; MPC ≈ +10%; Uv.C ≈ +10% Cenovni pritiski na slovenske proizvajalčeve cene! Trendno zniževanje uvoznih cen hrane? „Novoletni paket 2018“ => MPC& PC?
Realni indeks 2010M01=100
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
SURS, 6/2018

25. Realni indeks, letno povprečje
MPC
Gibanja maloprodajnih cen po skupinah Slovenija V letu ,4-% realna podražitev agregata “Hrana” Opazna rast MPC: „meso & izd.(+4,7%)“ ter „mleko & izd.“ (+1,6%) Znižanje MPC : „olje & mašobe“ (-2,5%) ter „alk.pijač“ (-1,9%)
Realni indeks, letno povprečje
2008=100
SURS, 6/2018

26. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA SLOVENIJA

27. Zunanjetrgovinska bilanca za predelana živila Rast vrednosti izvoza, a že drugo leto s pojemkom (Indeks 17/16 =106,9 => 0,6 o.t. nižja rast) Tudi uvoz večji, a z nižjim pospeškom trenda (Indeks 17/16 = 105,0; => 1,5 o.t. višja rast ) Saldo se je nekoliko poslabšal ob najvišjem EX/IMP deležu v desetletju! (+ 10 o.t. v petih letih!)
SURS, 6/2018

28. Zunanjetrgovinska menjava „IZVOZ“ Rast izvoza v praktično vseh kategorijah Pospešek v: „Meso-izd.“, „BAP“, „Pivo“
+8%
-21%
-3%
+34%
+27%
-25%
MESO:
Meso perutnine v Italijo, + 16% v Švico, 160% na Hrvaško
Izdelki iz perutnine - upad Avstrije -6%, rast Hrvaške +66%
PEKARSKI IZDELKI:
Otroška hrana: Rusija +15
Kruh na Hrvaško, + 44% Avstrija
VINO:
Nemčija +123%, Kitajska +50%, nizozemska +23%
PIVO:
Italija +15; CRO+23%, BIH+34%
BAP:
Italija +68%; Srbija +20%
Mleko:
BIH -26%; Avstrija -24%
+21%
+11%
SURS, 6/2018

29. Zunanjetrgovinska menjava „UVOZ“ Rast uvoza „Pred. sadja in zel
Zunanjetrgovinska menjava „UVOZ“ Rast uvoza „Pred. sadja in zel.“ (Srb+CRO), “Mesa in m. izd“ (Hrvaška), “Mleko in ml. izd.“
+14%
+5%
+12%
Pred. sadje in zelenjava: Sokovi! Srbija +27, Hrvaška + 21
Meso prašičev
Zamrznjeno sv. meso Hrvaška 317%
Užitni kl. Odpadki Hrvaška + 160%
MLEKO in izd.
Mleko -19%: Avstrija -11, nemčija -20, madžarska -60
Jogurti -3% : Češka -20%; Nemčija 28%; Avstrija -2%
PIVO:
Hrvaška +153%, Italija +90%, češka +30%
+17%
+3%
SURS, 6/2018

30. Zunanjetrgovinska bilanca „SALDO“ ZTB presežek v 2017 le pri „mleku in ml. izd“, ki opazno raste! Zmanjšanje deficita pri „mesu in m. izdelkih“ in „Drugih živilih“
SURS, 6/2018

31. Regijska struktura zunanje trgovine Rast deleža „ostale“ v izvozu
UVOZ
SURS, 6/2018

32. Struktura zunanje trgovine po državah 2017
IZVOZ
984 mio EUR
Struktura zunanje trgovine po državah 2017
UVOZ
1.795 mio EUR
Hrvaška ostaja top EXP destinacija (sojine tropine, mleko, siri, kava = 40%)
Rasteta Italija (mleko, kruh, vode, siri) in Avstrija (meso per., paštete, konz. ribe)
Hrvaška ostaja top IMP destinacija (čokolada & č. izd., pek. izd., voda, siri = 30%)
Rasteta Nemčija (siri, čokolada & č. izd., pek. izd., svinjina = 40%)
Italija ( (pek. izd., kava, sir, gov. meso, vode = 38%)
Na izvozni strani 5 ot rasti Hrvaške v deležu!
SURS, 6/2018

33. ZAKLJUČKI

34. Živilskopredelovalna dejavnost v Sloveniji kaže jasne znake poslovne „stabilizacije“ => IZZIVI OSTAJAJO!
Že odgovor na „Kje je slovensko agroživilstvo in kje želi biti?“ ni enoznačen…
Stalna dilema: protežiranje „eko-ezoterike“ in „hobi programa“ ali iskrena usmeritev v krepitev razvojnih stebrov, ki bodo omogočili, da ostanemo v igri („vsaj“ ohranjanje trga in „vsaj“ tehnološko sledenje)
Dejansko je upravljanje kompleksnih strukturnih sprememb zahtevno.
Zakaj se jih politika ne „loti“ (na pravi način)?
Ker je tveganje za napake preveliko in ker so procesi dolgotrajni…
Zakaj pa uspeva drugim?
Močne in v razvoj usmerjene sektorske organizacije-vloga sektorskih kapitanov oz. stebrnih sistemov, ki „diktirajo“ igro.
Politika /država/ mora vzpostaviti okvir (oz. vsaj ne nastavljati ovir), ne more pa aktivno voditi procesov…

35. prof. dr. Aleš Kuhar Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani
HVALA LEPA!
prof. dr. Aleš Kuhar Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani