1. ZAČETEK…

2. KONEC…

3. VEČNOST…

4. STRAH

5. NEGOTOVOST

6. ZAUPANJE…

7. …V DOBRO

8. » Ker raste v tvojem srcu…

9. » Ker raste v tvojem srcu…
Moja ljubezen bo živela tudi potem, ko me ne bo več…«
(C. McDonald)

10. 1. december – svetovni dan Aidsa

11. Terminalna bolezen – bolnik, zdravnik, svojci
They come in a seemingly endless stream,
The tiny ones, the sick ones, the broken ones.
The father prays for a miracle,
That his son will be cured.
The mother prays for hope,
That her son will beat the odds and survive.
The grandfather cries in angiush
»Doc, I don't even know what to pray for.«
And I, I simply ask,
»Help me to do what is right.«
(N. Hirsch, M.D., neonatologist)

12. Definicije, definicije, definicije….
Slovenski medicinski slovar :
Terminálen -nanašajoč se na konec (prostorsko ali časovno), tudi na stadij bolezni pred smrtjo; sin. končen.
Wikipedia
Terminalna bolezen je medicinski izraz vpeljan v 20. stoletju za aktivno, napredujočo bolezen, ki je neozdravljiva in vodi v smrt.

13. Definicije, definicije, definicije…
Iz lat. pallium - izboljšati
WHO :
Paliativna oskrba
Aktivna in celostna oskrba bolnikov katerih bolezen ni ozdravljiva.
(Izraz vpeljal kanadski onkolog v 70. letih)
Slovenski medicinski slovar :
Paliatíven - ki blaži bolezenske simptome ali lajša bolečine, ne zdravi pa same bolezni; sin. blažilen
Wikipedia
Paliativna medicina – medicina na koncu življenja

14. Definicije, definicije, definicije ….
Iz lat. hospes – gostoljubje, gostitelj
Slovenski medicinski slovar :
Hospíc - ustanova ali oddelek za nego in paliativno zdravljenje bolnikov v terminalni fazi bolezni.

15. Iz zgodovine 4. stoletje: Hospic - bolnišnica v Starem Rimu.
Srednji vek: Postajališča za bolne romarje.
19. stoletje: Sestre usmiljenke odprejo v Londonu in na Irskem zatočišče za umirajoče.
Začetek 20. stol.: Dames de Calvarie v Lyonu

16. Iz zgodovine
1963: Medicinska sestra Cicely Saunders nudi v St. Cristofer´s Hospice celostno podporo umirajočim bolnikom, s kombiniranim delom na domu.
V letu 2003 samo hospici v VB sprejmejo ljudi.

17. Napovednik Vloga zdravnika Vloga bolnika Vloga svojcev
Paliativa v Sloveniji
Diskusija

18. Odnos do smrti začetek v družini; otroci vprašanja; Kaj sledi?
duhovno razvijanje ob pričakovanju smrti
umirajoči so dar

19. Zdravje… Bolezen…
Definicije (SZO) …
Zdravje - stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni ali napake;
Bolezen - odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov ter katerega etiologija, patologija in prognoza so lahko znane ali pa ne.
V resnici je najpomembnejše subjektivno počutje posameznika.
Težko bi postavili mejo med zdravjem in boleznijo.

20. Vpliv družbe;
stigmatizacija bolezni in smrti
Nerealna pričakovanja in predstave o zmožnostih medicine kot znanosti
Marc Auge: »Paradoksalno pri bolezni je to, da je hkrati najbolj individualna in najbolj socialna stvar.«

21. ZDRAVNIK OB TERMINALNO BOLNEM…
“Nastopi trenutek, ko se zdravnik skrije in ostaja kot človek, ki da lahko le toplino svoje roke.”

22. Ko medicina ne more več pomagati…
Takrat ne preostane drugega, kot da ostanemo z bolnikom…
Mu ponudimo svojo roko…
Mu pomagamo, da premaga strah…
Mu omogočimo, da se poglobi vase…
In…
Zaživi vsak trenutek v njegovi polnosti!

23. Kako povedati… …bolniku
Ne napovedujmo prihodnosti… nikoli ne moremo biti čisto prepričani
Primeren čas in prostor
Jasno in neposredno
Pogled v oči; naj ve, da smo ob njem

24. Dve glavni načeli:
1. Nikoli se ne smemo zlagati
2. Povemo toliko, kolikor bolnik želi vedeti
…Pravijo, da je dober zdravnik tisti, ki poskuša prebuditi zdravnika, ki se skriva v vsakem človeku…

25. Različni odzivi…
Sprejmimo vedenje bolnika takšno, kakršno je, bodimo potrpežljivi, prisluhnimo mu, pustimo mu govoriti in spraševati…
ZANIKANJE  čakajmo, ne dokazujmo nasprotno…
JEZA IN ODPOR  ne bodimo užaljeni, delujmo pomirjevalno
UPANJE  dopustimo upanje, a zavarujmo pred iluzijami… upajmo z njim!
DEPRESIJA  pustimo mu jokati, poslušajmo z razumevanjem, razložimo svojcem

26. Kaj pomeni spremljati umirajočega?
Pomagati mu živeti in sprejeti
Najprej moramo videti človeka, šele nato bolnika!
Spremljati pomeni predvsem vprašati: Kako se počutite? Šele potem: Kaj vam manjka? Kje vas boli?
To je dejanje, ki ti ga narekuje srce.

27. Kdor spremlja umirajočega, se tudi sam spremeni!

28. Kdo? Tisti, ki to počne prostovoljno.
Tisti, ki prizna, da se počuti nebogljen, da nič ne ve, pa vendar tvega in pogumno stopi na pot z umirajočim.
Tisti, ki se zna skloniti in biti majhen.
Tisti, ki razume.

29. Kaj umirajoči potrebuje?
najbolj: DA NI SAM in DA GA NE BOLI
možnost, da sam odloča o sebi
razumevanje
svobodo

30. Pomembne malenkosti, ki motijo…
Tuji prostori, tuja obleka
Rojstni dan, bolnik kot človek
Intimnost
Urnik obiskov
Parkirni prostor
Bolnica je tožila: »Tu, v bolnišnici, nimaš niti prostora, kjer bi se lahko zjokal.«
itd,…

31. As I enter into this new space May I see and be seen.
Examining room
As I enter into this new space
May I see and be seen.
May I touch and be touched.
May I speak and be spoken to.
May feel and be felt.
May I experience and be experienced
That we may both become whole.
(C. Milligan)

32. ZDRAVITI Ne zgolj zdravila in operacije… Skrb in naklonjenost
Pomagati bolniku, da živi polnejše in da najde odgovor na vprašanje o smislu
Vzeti si čas zanj
Smrt ni vedno zdravnikov neuspeh!

33. Lajšati bolečine…
Učinek zdravila ni odvisen le od njegove kemične sestave, pač pa tudi od tega, kdo in kako to zdravilo da!
Analgetiki, morfij
Človek
Ljubezen

34. Komunikacija z bolnikom
Ob umirajočem se je treba vesti tako, kot da vse sliši in vse vidi.
BESEDNA…  simbolika!
NEBESEDNA…  govorica celega telesa!
sedemo ob postelji in ga primemo za roko
 molk, dotik, pogled, ton glasu
Ivan Cankar: “Zakaj v glasu, ne v besedi je ljubezen.”

35. Neka hči je pripovedovala, kako je njen oče po kapi kmalu padel v komo
Neka hči je pripovedovala, kako je njen oče po kapi kmalu padel v komo. Sedla je poleg njega in čeprav se ji je zdelo, da ničesar več ne dojema, mu je rekla: »Oče, če me razumeš, mi stisni roko!« In oče je roko precej krepko stisnil.

36. ZDRAVNIK IN SVOJCI Bolnikove želje na prvem mestu
Reakcije so lahko burnejše; huje izgubiti svojega človeka kot umreti…
Potrpežljivost
Povedati na enak način
kot bolniku

37. Resnica je vedno boleča, je pa edina osvobajajoča!
Pogovarjajmo se z njimi
Velikokrat nagovarjajo zdravnika, naj se bolniku zlaže in ga tako obvaruje
Včasih sklenejo, da enemu od njih ne bodo povedali…
Ne govorimo o bolnikovem stanju po telefonu!!!

38. OTROCI IN SMRT

39. Pain.
I am alive.
(R. Remen)

40. UČIJO NAS… …ODNOSOV …KOMUNIKACIJE …KAJ JE V ŽIVLJENJU BISTVENO …UPATI
Študentje 5.letnika medicine so po vajah na Onkološkem inštitutu povedali: »Toliko upanja kot je med temi bolniki nismo našli še nikjer. Pričakovali smo čisto drugače. To upanje bolnikov je nalezljivo tudi za nas.«

41. Klic v duševni stiski…

42. Pogovor s človekom v stiski…
Pogovor-najpogostejša in najnaravnejša oblika sporazumevanja
Vsakdanje življenje
Strokovnjaki

43. Organiziran pogovor: Uporabljamo ustrezna znanja, prijeme
Namen je dvojen:
Svetovalec mora prek pogovora razumeti stisko, da bo načrtoval ukrepe
Svetovalec mora delovati terapevtsko

44. Kako naj pogovor poteka:
Prvi stik!
Meja med aktivnostjo in pasivnostjo
Čas
Zavedanje, da ljudje izražajo svojo stisko na različne načine
Lahko nam vzbuja strah, nelagodje, bojazni…
Pomoč-razumeti občutke, ki jih doživlja

45. Potek… Usklajenost verbalne in neverbalne komunikacije
Akutna faza stiske klienta-ne uporabljamo “tehnike lijaka”

46. Tehnike usmerjanja… Pozorno poslušanje Nedolčni pozivi
Spodbudne pripombe
Molk
Vprašanja-odprti tip

47. Zaključek: Svetovalec-informacije Pacient se sprosti Na koncu pregled:
Kako se klient počuti,
Kje bo iskal pomoč, če je to potrebno,
Kako bo to storil,
Kdaj bo to storil.

48. V bolniku bolezen porodi številna negativna občutja, kot so strah, jeza, žalost.
Občutja-ohromitev
Občutja-sprejetje

49. Obrambno vedenje bolnika, ki se sooča s takim stanjem, zajema več faz:
Strah
Zanikanje
Jeza
Žalost.

50. Kaj sem naredil narobe?«
Najprej je stiska obolelega usmerjena predvsem v vrtajoče vprašanje o smislu bolezni, usodne situacije:
»Zakaj?
Zakaj jaz?
Kaj sem naredil narobe?«

51. Strah…
Bolnika je strah bolezni same ter diagnostičnih in terapevtskih postopkov –
pomembno je, da mu čim bolje vse razložimo

52. Strah… Z napredovanjem bolezni-novi strahovi Osamljenost Bolečina
Strah pred smrtjo šele na sedmem mestu

53. Zanikanje…
Zanikanje je psihološki obrambni mehanizem, ki skuša zavarovati bolnikovo osebnost pred slabimi novicami in s tem preprečiti uničenje njegove predstave o prihodnosti.

54. Zanikanje…
Bolnik ne more sprejeti svoje bolezni,
Išče druge vzroke

55. Jeza…
Bolnike je jezen na Boga, nase, na svoje bližnje in na medicinsko osebje.
Svojo jezo kaže skozi napetost, nepotrpežljivost, razdražljivost in pogoste prepire.

56. Kako pomagamo? Ne moremo pozdraviti bolezni
Ne moremo preprečiti šoka, ki ga doživi na začetku
Ne moremo preprečiti strahu, jeze, ogorčenosti, agresivnosti

57. Kako pomagamo… Lahko pa mu omogočimo, da spregovori…
Da ve, da ga ne bomo zapustili

58. Bolnikova pričakovanja:
Bolj realna kot včasih mislimo
“Gospod doktor, bolan sem, pomagajte mi!”
“Pomagal vam bom, kolikor bom mogel. Vsekakor pa vas ne bom pustil samega!”
Življenjski realizem-zaupanje in gotovost

59. Žalost… Bolnika prevzema žalost, ko mu pojemajo telesne moči
Lahko se razvije depresija, katere znaki se kažejo kot brezvoljnost, izguba zanimanja za okolico, utrujenost, misel na samomor.

60. Vsak nov dan je kot nepremagljiva gora
»Najraje bi imel svojo odejo vse dan potegnjeno čez glavo. Ničesar več se ne morem veseliti Zdi se mi, da sem odbijajoč. Kako bom prišel iz te luknje? Komaj se malo dvignem, že zdrsnem navzdol.«

61. Na koncu ima umirajoči vedno še eno možnost; da zavestno sprejme svoje življenje in tako dozoreva.

62. »Torej moramo začeti zopet živeti, mi, s svojimi prizadetimi telesi,
z ranjeno dušo.
Čisto znova spet začeti
iz razvalin našega življenja zbirati prah sanj,
ki smo jih nekoč sanjali«

63. »Nasveti« umirajočega :
Ne dopusti, da bi bil v zadnjih trenutkih ponižan
Ostani pri meni, tudi če se me lotevajo jeza, strah, žalost in obup. Pomagaj mi, da bom preko vsega tega našel mir

64. “Nasveti” umirajočega:
Ne misli, ko sediš nemočen na moji postelji, da sem mrtev. Življenje traja dlje kot mislijo zdravniki. Slišim vse, kar govoriš, tudi če molčim in se zdijo moje uči ugasle.

65. “Nasveti” umirajočega:
Tisto pravo, kar bi ti rad rekel, je, da mi ne otežuj ločitve, ampak mi jo olajšaj, kajti moram oditi. Pokaži mi pogum, ki zna vse sprejeti, ne pa nevzdržno bolečino. Reci, kaj nameravaš, kako si boš uredila življenje. Ne misli, da je brezsrčno sedaj govoriti o tem. To me osvobaja.

66. “Nasveti” umirajočega:
Slišim te. Čeprav moram molčati in sedaj tudi hočem molčati. Drži me za roko. Povedati hočem z roko. Obriši mi prosim, pot s čela, pogladi odejo. Ostani pri meni, povezana sva. To je zakrament pomoči v umiranju. Če lahko govorijo samo še znamenja….potem jih pusti, da govorijo.

67. Vzemi s seboj v življenje vse, kar sva skupaj doživela
Vzemi s seboj v življenje vse, kar sva skupaj doživela. Živi svoje življenje odslej bolj zavestno in postalo bo lepše, bolj pristno in bolj veselo, kot je bilo pred mojo zadnjo uro, ki je pravzaprav moja prva…

68. DRUŽINA “Smrt konča življenje, vendar ne zaključi odnosa,
ki se bori v umu preživelega s srčnostjo,
ki je morda nikoli ne bo našel.”
Robert Anderson

69. Osredotočenost na družino…
Kako se dnevno odraža bolezen  na funkcioniranje družine? 
Kako postopajo družinski člani v skrbi zase in za umirajočega? 
Kako je s  predodelitvijo vlog, ki jih je imel umirajoči?

70. Družina, ki se sooča z boleznijo in na koncu s smrtjo bližnjega, se mora prilagoditi več kot samo sprejetju izgube. 

71. Bolezen v družini povzroči stiske, spremeni razdelitev vlog in zahteva več virov (časa, denarja, prostora, opreme).

72. Družina-ne le primarna družina

73. Umiranje je veliko več kot le medicinski proces
Umiranje je veliko več kot le medicinski proces. Je dragocen čas, ki preostaja. Zorimo osebnostno, zorimo v odnosih.

74. Spremembe…
Nobena  družina, v katero je vstopila huda bolezen in umiranje, ne pride nespremenjena iz težkega  preizkusa
Večja stopnja intimnosti
Razpad

75. Vsak je drugačen…
Ne smemo spregledati dejstva, da neozdravljiva bolezen vpliva vsakega posameznika različno.

76. Strah…
Le malo življenjskih situacij  povzroči več strahu kot huda – terminalna bolezen v družini.

77. Strah… neprestano prekinjanje opravičujevanje drug drugemu
pričkanje in ne strinjanje skoraj v ničemer.
Strah je seveda pogosto izražen še na mnogo subtilnejše načine.

78. Oskrba na domu…
Gre za:  upati si bolnika obdržati doma, seveda, če so za to možnosti.

79. Oskrba na domu…
Vsak človek naj bi umiral, kjer se počuti najbolj varnega
Težava: Svojci imajo malo izkušenj in jih je strah

80. Izogibanje…
Družina postane utrdba, ki včasih ne dopušča vstopa niti tistim, ki bi jim nudili potrebno pomoč.
Ta proces obrata navznoter povzroči tajne sporazume med člani družine, da se izognejo pogovoru o smrti in drugih čustvenih obremenitvah.

81. V pretirano zaščitniških družinah- pretirano zanikanje
V razrahljanih družina, kjer ni močnejše čustvene povezanosti, bolezen porine družinske člane še bolj vsak k sebi

82. Kako pomagamo: Pogovor- realna tla Konkretna pomoč-gospodinjstvo, nega
Spodbujamo ODKRIT pogovor med bolnikom in svojci

83. Primer iz neke knjige: „Čeprav ni bilo nobenega dvoma,da Rose ve,da umira za rakom, nismo o tem z njo nikoli govorili, ona pa tudi ni načela tega vprašanja. Ona je bila v skrbeh za nas, mi pa zanjo; obe strani sta bili prepričani, da druga ne bi mogla prenesti resnice. Vedeli smo kakšni so obeti; in tudi ona je vedela: sami sebe pa smo prepričali, da ona ne ve, čeprav smo čutili, da ve, tako kot je ona najbrž prepričala samo sebe, da mi ne vemo, čeprav je morala vedeti, da vemo. In tako je bilo vse podobno scenariju, ki tako pogosto vrže senco na zadnje dni rakavih bolnikov - mi smo vedeli - ona je vedela - mi smo vedeli, da ona ve - ona je vedela, da mi vemo - a ko smo bili skupaj, ni nihče o tem govoril. To igro smo se šli do konca. Teta Rose je bila skupaj z nami prikrajšana za občutek zbližanja, ki bi ga dosegli, če bi ji končmo povedali, kaj nam je njeno življenje dalo. V tem smislu je moja teta Rose umrla sama…”

84. Zanikanje…
Zlasti skrivanje resnice o zdravstvenem stanju določenega člana, ko se družinski člani igrajo "slepe miši", pogosto paralizira družino in ji onemogoča izrabiti vse notranje sile za obvladovanje novega stanja.

85. Pojav motenj…
Na zunaj se motnje kažejo kot anksioznost, depresija, motnje čustvovanja, psihosomatske bolezni, panični napadi, samomor in številne oblike vedenjskih motenj.

86. Razumejo in sprejemjo resnico Kaj sem storil narobe? Sem jaz kriv?+ -
Razumejo in sprejemjo resnico
Kaj sem storil narobe? Sem jaz kriv?
Pogovori z bolnikom
zanikanje
Ljubezen, varnost
Pretirana skrb
Skrb tudi zase, pogovori z zdravnikom
Zaprejo se vas
samopomilovanje
vdaja

87. Ko se ti zdi, da nimaš ničesar več, s čimer bi lahko pomagal-ti ostane ljubezen…

88. “Kadar je dovolj temno, lahko vidiš zvezde…”

89. Paliativa v Sloveniji
Več kot polovica smrti se zgodi v zdravstvenih institucijah.
(Zdravstveni statistični letopis 2004)

90. Organizacije L. 1995: Slovensko društvo Hospic
L. 2000: Paliativni tim na Onkološkem inštitutu
L.2004: Paliativni oddelek v okviru KOPB Golnik
V 8-ih mestih po Sloveniji protibolečinske ambulante
Patronažna služba
Samoiniciativne organizacije v domovih za ostarele, negovalnih bolnišnicah,…
Zavod za razvoj paliativne oskrbe, Ljubljana

91. Slovensko društvo hospic

92. Slovensko društvo hospic
Obravnava umirajoče, žalujoče odrasle in otroke.
Bolnik, zdravstveno osebje ali prizadeti bližnji navežejo stik s hospicem.
Oskrba se izvaja na lokaciji pomoči potrebnega – doma, v bolnišnici, v domu za ostarele in je brezplačna.

93. Primarno področje delovanja: Umirajoči
Zdravljenje motečih simptomov, nadzor učinkovitosti terapije
Skrb za čustvene potrebe (doktrina dvojnega učinka, terminalne sedacije)
Skrb za socialne potrebe
Skrb za duhovne potrebe

94. Sekundarno področje delovanja: Pomoč žalujočim
Pomoč žalujočim odraslim
Osebna obravnava
Telefonski ali osebni pogovor 12 mesecev po smrti bolnika
Možnost 6 – 8 strokovnih obravnav
Skupine žalujočih
Metoda: Voden pogovor
Pomoč žalujočim otrokom
Osebna obravnava, skupine žalujočih
Kreativne delavnice
Nekajdnevni tabor dvakrat letno

95. Slovensko društvo hospic
Osebje: Zdravnik, medicinske sestre, socialni delavci, psihologi, fizioterapevti, duhovnik, prostovoljci.
Sodelovanje s patronažno službo, osebnim zdravnikom, anasteziologom,…

96. Paliativni tim na onkološkem inštitutu
Celostna oskrba bolnika iz onkološkega inštituta in pomoč prizadetim.
Osebje: Lečeči onkolog, odgovorna medicinska sestra.
Sodelovanje z ambulanto za zdravljenje bolečine, psiho-onkologijo, posvetovalnico za zdravstveno nego in socialno svetovanje, z enoto za dietoterapijo in lekarno s kliničnim farmacevtom.

97. Delovanje Na inštitutu: Ob odpustu: Po odpustu:
Ocena potreb po zdravstveni negi po enotni klinični poti, dnevno sledenje simptomom, preprečevanje kriz.
Ob odpustu:
Ocena stanja, priporočila za zdravstveno nego in podporno terapijo, priporočila za pomoč družini.
Po odpustu:
Osebni ali telefonski razgovor z lečečim onkologom, možnost ponovne hospitalizacije.

98. If living organisms try to heal, why is my body
Doing the opposite?
It has no respect for my authority,
My artillery of powerful visualizations,
My prayers and those of many others.
Is there no water to squelch this fire?
No way to put it out?

99. Protibolečinske ambulante
Večina bolnikov pride zaradi neobvladane bolečine v terminalni fazi rakave bolezni.
(65 – 85 % bolnikov z napredovanim rakom čuti bolečino.)
Osebje: Anasteziologi, medicinske sestre

100. Delovanje
Razlog obiska: Neustrezno, že obstoječe analgetično zdravljenje.
Plan zdravljenja:
Izbira analgetika ali kombinacije zdravil, izbira poti vnosa zdravil, zdravljenje neželjenih učinkov povezanih z analgetično terapijo, zdravljenje drugih simptomov.
Načini: Planirane kontrole v ambulanti, telefonsko posvetovanje, urejanje zdravljenja preko patronažne službe, urejanje hospitalizacije.

101. Analgetiki
Bolečina je glede na lokacijo poškodbe lahko somatska, visceralna ali nevropatska. Od tega zavisi njeno lajšanje – npr. nevropatska bolečina ni odzivna na zdravljenje z opioidi.
Tristopenjska shema –
Neopioidi – Aspirin, Naproksen, Paracetamol
Šibki opioidi – Codein, Tramadol, Valoron, Marihuana Dronabiol
Močni opioidi – Morfin, Methadon, Fentanil
Adjuvantna zdravila

103. Sodelovanje
Študija je potekala v 7 ambulantah za zdravljenje bolečine, pri 235 rakavih bolnikih. Od vseh jih je sodelovalo s/z:
Patronažna služba – 60%
Osebni zdravnik – 19%
Onkolog – 13%
Klinični psiholog – 11%
Socialni delavec – 10%
Hospic – 8%

104. Bolečina duševnega izvora ali psihogena bolečina
Patofiziologija
Razlike z bolečino telesnega izvora
Zdravljenje

105. Ostala paliativna dejavnost
Paliativna kirurgija
Paliativna kemoterapija
Rehabilitacija
Paliativna dietoterapija

106. Zavod za razvoj paliativne oskrbe, Ljubljana
Urška Lunder, dr. med.

107. Ovire Strokovno znanje in veščine
Razširitev dodiplomskega izobraževanja, uvedba specializacij
Delavnice za zdravstveno osebje
Stališča stroke in javnosti glede ciljev medicine
Podaljševanje življenja : dostojanstvena in mirna smrt

108. Ovire Finančne in infrastrukturne značilnosti zdravstvenega sistema
Nacionalni strateški program
Standardi postopkov v paliativni oskrbi
Smernice obravnave bolnikov in njihovih bližnjih v paliativni oskrbi
Klasifikacija storitev paliativne oskrbe
Klinična pot bolnika (primer)

113. Življenja ne merimo po številu vdihov, pač pa po trenutkih, ki nam vzamejo dih …
Za vas vkup spravile Katarina Jeraj, Maja Jurca, Maja Kebe