1. Pripravila Jan Swier in Ted Slump, ProRail, Nizozemska
Twinning projekt SI/03/IB/TR/01, aktivnost 4 Analiza modelov vzdrževanja Okvirna analiza vzdrževanja javne železniške infrastrukture v Sloveniji: ugotovitve in zaključki
Pripravila Jan Swier in Ted Slump, ProRail, Nizozemska
Prevedel: Dejan Makovšek (RTA asistent)
Tel
© ProRail. All rights reserved File: g:\Js05\0406.Slovenia.assessment

2. Vsebina prezentacije Analiza konteksta
Pogoji železniškega prometa/ prevoza
Stroški železniške infrastrukture
Kvaliteta železniške infrastrukture
Vodenje prometa
Organizacija
Ugotovitve in preliminarni zaključki
*Nekaterih delov prezentacije ni bilo mogoče prevesti, ker je besedilo del slike.

3. Opomba:
V slovenščini v kontekstu SŽ razlikujemo med pojmi tekoče vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in investicije (te “vključujejo” tudi investicijsko vzdrževanje, ki presega 50 mio SIT). Ta delitev se nanaša na finančni vidik (delitev del na posamezne kategorije je večinoma odvisna od finančnega obsega del).
V angleščini v kontekstu ProRaila razlikujemo med pojmi “maintenance” (vzdrževanje), ki se deli na “large-scale maintenance” (vzdrževalna dela večjega obsega) in “small-scale maintenance” (vzdrževalna dela manjšega obsega). nato pa imamo še “renewals” (obnove) in “investments” (izključno investicije v novo JŽI – “novogradnje”). Ta delitev se na naša na tehnični vidik (delitev del na posamezne kategorije je odvisna od tipa del). Zaradi različnih vidikov slovenske in angleške kategorije med sabo niso popolnoma primerljive. Zaradi lažjega razumevanja pa vsebinske relacije med pojmi vseeno predstavljamo grafično z opozorilom, da gre za ilustracijo, ki je rezultat dovora med prevajalcem in avtorjem:

4. © ProRail. All rights reserved
Analiza konteksta
Paradigma upravljavca Upravljanje s časom-stroški-učinki-pogoji in kvaliteto organizacije v skladnosti
“Profesionalizem organizacije”
LCM, RCM, inženiring vzdrževanja, itd. .
© ProRail. All rights reserved
Okolje
Investment $
Investicije
Stroški;
Rail infrastructur
Del. ure
Materiali
Stroji
Žel. infrastruktura
Renewal
Obnove
Čas, pogoji,
učinki
Availability
Planiranje
Funkcionalnost
RAMS
Zdravje
Zakonodaja
Kolektivne
pogodbe
Management skills
Vodstvene sposobnosti
$ Vzdrževanje
= Funkcionalnost
= Kvaliteta
= Obseg
RAMS = Reliability, Availability, Maintainability, Safety – zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost
LCM = Life Cycle Management – management/vodenje s pristopom življenjskega cikla
RCM = Relibility Centred Maintenance – vzdrževanje osredotočeno na zanesljivost

5. Ko lahko nekaj* specificiraš in meriš, lahko s tem tudi upravljaš.
Analiza konteksta
Ključ do upravljanja
Ko lahko nekaj* specificiraš in meriš, lahko s tem tudi upravljaš.
* Učinki in stroški
Dejanski management stroškov dosežemo šele, ko obvladujemo učinke/uspešnost
Za obvladovanje učinkov/uspešnosti so potrebni specializirani inštrumenti in obvladovanje/nadzor procesov

6. Skladnost med vzdrževanjem, obnovami in rezultati
Analiza konteksta
Skladnost med vzdrževanjem, obnovami in rezultati
Rezultat: PRODUKT
Dolg reakcijski čas
Sprožilec: degradacija
150 milijonov EUR
Obnove
(renewal)
srednji reakcijski čas
Sprožilec: izboljšave kvalitete
75 milijonov EUR
Vzdrževalna dela
večjega
obsega
LC stroški
RAMS kvaliteta
Funkcionalnost
Interakcija
Rezultat: STORITEV
Kratek reakcijski čas
Sprožilec: RAMS & funkcionalnost
220 milijonov EUR
Vzdrželna dela
manjšega
RAMS = Reliability, Availability, Maintainability, Safety – zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost
LC = Life Cycle = življenjski cikel
© ProRail. All rights reserved

7. Slovenija je “najmanjša” članica EU
Pogoji železniškega prometa
Slovenija je “najmanjša” članica EU

8. Pogoji železniškega prometa Slovenija ima relativno visoko raven cen
Iron curtain
V letu 2002 je bil primerljiva raven cen 66. Za leto 2004 indeks še ni znan, obstaja pa ocena glede na gibanje ravni cen na Madžarskem, Češkem in Slovaškem.
Iron curtain

9. Pogoji železniškega prometa
V Evropi obstajajo velike razlike v liberalizaciji železnic (v odpiranju nacionalne žel. infrastrukture tujim prevoznikom)
Indeks liberalizacije železnic: raven, do katere so države implementirale evropske direktive, ki zadevajo odpiranje nacionalne žel. infra. (tujim) prevoznikom

10. Slovenija ima manj železniške infrastrukture kot je povprečje v Evropi
Železniški promet
Slovenija ima manj železniške infrastrukture kot je povprečje v Evropi

11. Slovenija ima (zelo) veliko tovornega prometa…..
Železniški promet
Slovenija ima (zelo) veliko tovornega prometa…..
Predpostavke za Slovenijo:
1200 km prog

12. ……in (zelo) malo potniškega prometa
Železniški promet
……in (zelo) malo potniškega prometa
Predpostavke za Slovenijo:
1375 mio bruto tkm potnikov
1200 km prog

13. Železniški promet
Po železniški infrastrukturi v Sloveniji pretežno potujejo tovorni vlaki
Predpostavke za Slovenijo:
7,6 mio potniških vlakovnih kilometrov
8 mio “tovornih” vlakovnih kilometrov

14. Poslovni odnosi v sloveniji
Organizacija
Poslovni odnosi v sloveniji
Potniki & špediterji
Oblasti
(država) en
Pogodba (?)
Predpogoji (?)
*M+R+I Denar
Pogodba:
M-Denar
načrt vzdrževanja
raven varnosti
Vlaki Prevozniki
Promet/transport
AŽP
RIB SŽ VL
M + R
Izvajanje vzdrževanja
Pogodba (?) s specifikacijami (?)
Vodenje projektov
Izvedba R in nove infrastrukture
**M = maintenance – vzdrževalna dela večjega in
manjšega obsega
R = renewals - obnove
I = investicije v novo JŽI

15. Izvedba R in nove infrastrukture
Organizacija
Kaj še ni preučeno?
(Še) ni raziskano
Preučevano v obdobju 4-6 april 2004
Oblasti
(država) SZ
Potniki & špediterji
AZP
Promet/transport
M + R
Vlaki Prevozniki
Izvajanje vzdrževanja
Vodenje projektov
Izvedba R in nove infrastrukture

16. 2. 1. 5. 4. 3. Poslovni vtis železniškega prometa v Sloveniji
Železniški promet
Poslovni vtis železniškega prometa v Sloveniji
2004
Zaključki: 2. 1.
45% železniškega prometa financira država, 55% pa se financira iz prihodkov.
Stroški železniške infrastrukture & vodenja prometa predstavljajo 35% celotnih stroškov železniškega prometa.
Tovorni promet zagotavlja 4x večje prihodke od potniškega.
55% celotnih stroškov potniškega prometa subvencionira država.
Država ne subvencionira tovornega prometa. 5. 4. 3.
Vir: Letno poročilo SŽ (marec 2005)

17. 2. 1. 3. Poslovni vtis železniške infrastrukture v Sloveniji
Železniški promet
Poslovni vtis železniške infrastrukture v Sloveniji
2004 2.
Zaključki: 1.
1. Delo je glavno *“gonilo stroškov”.
2. Stroški vodenja prometa predstavljajo 40% od države financiranih stroškov infrastrukture.
3. Stroški obnov vzdrževanja predstavljajo 3% celotnih stroškov vzdrževanja (tek. in inv.) 3.
*Cost Driver
Vir: Letno poročilo SŽ (marec 2005)

18. Vidiki stroškov železniške infrastrukture
Stroški železniške infrastrukture
Vidiki stroškov železniške infrastrukture
Vodstveni vidik (1)
Obstoječa železniška infrastruktura
Nova železniška infrastruktura
Finančni vidik
Stroški investicij
Stroški kapitala ali izkoriščanja
Projektni
proračun
Letni proračun
Tekoče vzdrževanje = vzdrževanje majhnega obsega
Invest. vzdrževanje = obnavljanje (vrednost >… Eur)
Nova žel. infrastruktura (dodatna, k obstoječi infra.)
Invest. vzdrževanje = vzdrževanje velikega obsega (vrednost <… Eur)
Vodstveni vidik (2)

19. Stroški železniške infrastrukture
Kategoriji vzdrževanje (večjega & manjšega obsega) ter obnove morata biti vodeni kot “dve ravni”*** za doseganje najnižjih stroškov po metodi življenjskega cikla
Rastoči letni stroški vzdrževanja zaradi vse večje obrabe
Najnižji LCC
Tehnična življenjska doba
Ekonomska življenjska doba
Padajoči povprečni letni stroški obnov zaradi daljše živ. dobe
Izguba funkcije
Kontrolirana
izguba kvalitete
(Rastoča) izguba kvalitete

20. Stroški železniške infrastrukture in financiranje v Sloveniji (1)
Funding:
Budget
Loan
Stroški:
PRI Small-scale Maintenance – vzdrževalna dela večjega obsega - tekoče vzdrževanje JŽI
PRI Capital Maintenance (=renewals) – inv. vzdrževanje = obnavljanje JŽI
PRI Investments – investicije v novo JŽI

21. Stroški železniške infrastrukture in financiranje v Sloveniji (2)
Investicije v novo infra. (=dodatno, poleg že obstoječe)
Bistven del je financiran s posojili

22. Informacije, uporabljene za primerjalno analizo
Stroški železniške infrastrukture
Informacije, uporabljene za primerjalno analizo
M&R stroški (brez posta) mio Tolar = 43,54 mio Eur
stroški tekočega vzdrževanja mio Tolar = 42,12 mio Eur
stroški investicijskega vzdrževanja mio Tolar = 1,42 mio Eur
režijski stroški vključeni v stroške vzdrževanja
Km tirov ,6 km
Km prog km (ocena Jan Swier)
Km stranskih tirov*** (<40km/u, ne za dnevni vozni red***): 359,6 km (ocena Jan Swier)
enotirne proge km
dvotirne proge km * 2 = 662
elektrificirane km
neelektrificirane km
Kretnice
na progah (ocena Jan Swier)
***na stranskih tirih (ocena Jan Swier)
Potniški kilometri 764 mio pkm
Neto tonski kilometri (tovor) mio (številka SŽ)
Vlakovni kilometri 15,6 mio vlakovnih km (ocena Jan Swier)
vlakovni km potnikov 7,6 mio vlakovnih km (ocena Jan Swier: 100 potnikov/vlak)
vlakovni km tovora 8 mio vlakovni km (ocena Jan Swier: 800 bruto ton/vlak)
Bruto tonski km mio bruto tonskih km (ocena Jan Swier)
Bruto tonski km potnikov mio (ocena Jan Swier: povprečno 180 ton/potniški vlak train)
Bruto tonski km tovora mio (številka AŽP)
Do sedaj je bistveni del podakov za benchmarking ocenjen. Delež ocen se mora zmanjšati ali pa je potrebno ocene potrditi.

23. Stroški železniške infrastrukture
Metoda za harmonizacijo finančnih podatkov je sestavljena iz pet različnih korakov
Koraki harmonizacije 1
Paritete kupne moči 3
Enotirne vs. večtirne proge 4
Gostota kretnic 5
Izkoriščenost prog 2
Sopnja elektrifikacije
Stroški vzdrževanja
vključno s stroški
organizacije +
Stroški obnov
Stroški na km
proge ali na
prevozno enoto
Kalkulirani rezultati
za primerjavo
Podatkovni input
Izdatki za vzdrževanje vključno
s stroški organizacije
(2003)
Povprečni stroški obnov
vključno s stroški organizacije
( kjer podatki obstajajo
Podrobnosti o infrastrukturi
proge
elektrificirane proge
enotirne
večtirne
kretnice na progi
vlakovni kilometri
bruto tonski kilometri

24. Primerjalna analiza stroškov je mogoča iz različnih vidikov
Stroški železniške infrastrukture
Primerjalna analiza stroškov je mogoča iz različnih vidikov
Prevozni/transportni
trgi
Kazalci
izkoriščenosti
Benchmarking
enota
Tonaža/proga
(bruto tonski kilometri/km proge)
LCC/km
proge
Žel. infrastruktura
Frekvenca vlakov
(vlakovni km/km proge
Delovanje
LCC/vlakovni km
Potniški km/vlak
Neto tonski km/vlak
Komercialna
izkoriščenost
LCC/prevozna enota
= prevozna enota/vlak

25. Stroški železniške infrastrukture
Stroški železniške infrastrukture v Sloveniji: izredno mali proračun za investicijsko vzdrževanje
Investicije v novo infrastrukturo
Inv. vzdrževanje
Tekoče
vzdrževanje

26. Stroški železniške infrastrukture
Primerjava stroškov iz perspektive upravljavca z infrastrukturo (izvirni stroški/km prog)
Original stroški niso dobro merilo (benchmark) zaradi razlik v:
kupni moči
gostoti kretnic
gostoti vozne mreže
enotirne/dvotirne proge
izkoristku
Predpostavke za Slovenijo: 1200 km prog

27. Stroški železniške infrastrukture
Primerjava stroškov iz perspektive upravljavca z železniško infrastrukturo (usklajeni (“harmonizirani”) stroški/km prog)
Usklajeni LCC v Sloveniji so okrog 40% pod povprečjem, vendar……..so stroški inv. vzdrž. zelo inzki. Posledica: Stroški (tekočega) vzdrževanja v Sloveniji so približno povprečni.
Predpostavke za Slovenijo: 1200 km prog

28. Razlika med izvirnimi in usklajenimi stroški življenjskega cikla (LCC)
Stroški železniške infrastrukture
Razlika med izvirnimi in usklajenimi stroški življenjskega cikla (LCC)
Uskladitev stroškov v Sloveniji ima na LCC majhen učinek.

29. Stroški železniške infrastrukture Dobra alternativna enota za merilo
Merilo (benchmark) stroškov iz perspektive železniškega prevoznika (izvirni stroški/vlakovni km)
Dobra alternativna enota za merilo
LCC/vlakovnikm v Sloveniji so približno 50% pod evropskim povprečjem
Predpostavke za Slovenijo: 15,6 mio vlakovnih km

30. Kvaliteta železniške infrastrukture
Predpostavke za Slovenijo:
1200 kmprog
15% vseh napak (7876) vpliva na vozni točnost vlakov > 5min.
Vir: IPA 2003 in SŽ
INDIKATIVNO
Predpostavke za Slovenijo: 1200 km prog
Napake na tračnicah so močno korelirane z (ne)zadostnim inv. in tekočim vzdrževanjem
Napake so odvisne Failures are influenced by maintenance and renewals

31. Kvaliteta železniške infrastrukture
Kazalci kvalitete (2)
Vir: IOPA benchmark study March info SZ
Omejitve hitrosti (omejitve/1000 km prog):
Nizozemska: 0,2
Slovenija: 55
Omejitve hitrosti so močan indikator nezadostnega investicijskega vzdrževanja.
Točnost je deloma odvisna od železniške infrastrukture

32. Različnih vzroki omejitev hitrosti
Kvaliteta železniške infrastrukture
Različnih vzroki omejitev hitrosti
Tip 1 Utrujena struktura
Tip 2 Slaba fiksiranost tira
Tip 3 Utrujeni pragovi
Tip 4 Utrujeni pragovi na mostu
Tip 5 Utrujene kretnice
Tip 6 Neravnost tirov
Tip 7 Širina proge
Tip 8 Iztirjenje
Tip 9 Novo zgrajena kretnica
Tip 10 Slab spodnji ustroj
Tip 11 ***Tunne;
Tip 12 Test avtom. LR
Tip 13 Nivojski prehod (LR)
Tip 14 Slaba stabilnost
Tip 15 Gradnja podvoza
Tip 16 Nestabilno pobočje
Tip 17 Nevarnost plaza
Tip 18 Nedokončana dela
Tip 19 ???
Vrzok:
nepravočasne obnove
Večina omejitev hitrosti je posledica nepravočasnih obnov

33. Večina omejitev hitrosti je na glavnih progah
Kvaliteta železniške infrastrukture
Večina omejitev hitrosti je na glavnih progah
Število Omejitve
tirov/ hitrosti Vzrok
Proga: elektrific. omejitve hitrosti
Jesenice-Sezana
Koper-Divaca 1/E 0
Ljubljana – Jesenice (boarder austria) 1/E
Ljubljana – Sezana (boarder Italy) 2/E ,3,4,5,8,9,10,19
Ljubljana – Kamnik
Ljubljana – Maribor – Sentilj (meja - Avstrija) 2/E ,3,4,,5,6,7,13,18,19
Ljubljana – Trebnje
Zidani Most – Dobova (meja - Hrvaška) 2/E ,15
Trebnje – Sevnica
Trebnje – Metlika (meja - Hrvaška)
Celje – Velenje
Grobelno – Rogatec / Imeno (meja - Hrvaška)
Pragersko – Sredisce (meja - Hrvaška)
Ormož – Hodoš (meja - Madžarska)
Maribor – Dravograd (meja - Avstrija)
Ljutomer – Gornja Radgona 59

34. Vtisi iz vožnje z vlakom na relaciji Ljubljana-Maribor (1)
Kvaliteta železniške infrastrukture
Vtisi iz vožnje z vlakom na relaciji Ljubljana-Maribor (1)
Konstrukcija:
mnogo ostrih zavojev; vlak z nagibno tehniko je dobra izbira
opozorilni sistem za padajoče skale (2-3x letno lažni alarm)
zadostno ravna trasa*** (Sufficient track alignment)
ni veliko nivojskih prehodov in mostov; zadostna/ dobra kvaliteta in postavitev
na splošno debel sloj balasta sprejemljivo dobre kvalitete
omejena količina betonskih pragov, ni kretnic na betonski podlagi
relativno lahka (enostavna***) vozna mreža, delno zarjavela
dobra podlaga in substruktura pod progo in kretnicami***
Tekoče in investicijsko vzdrževanje:
tri dela investicijskega vzdrževanja podnevi; vožnja mimo po enem tiru
dobri varnostni ukrepi na deloviščih
dobri ukrepi za osebno varnost
Vožnje vlakov:
140 km razdalje premagane v več kot 2 urah.
maksimalna hitrost proge 160 km/h je bila omejena na 120 km/h zaradi administrativnega zapleta
veliko sprememb hitrosti
približno 20 min zamude

35. Vtisi iz vožnje z vlakom na relaciji Ljubljana-Maribor (2)
Kvaliteta železniške infrastrukture
Vtisi iz vožnje z vlakom na relaciji Ljubljana-Maribor (2)
Ugotovitve:
Vizualna kvaliteta železniške infrastrukture je bila boljša od pričakovane, glede na omejeno obnavljanje; zdi se, da imajo SŽ sposobne in predane vzdrževalce.
Ukrepi in oko za osebno varnost.
Dobri podatki o varnosti, vendar se zdi, da so zamude vlakov in napake postale sprejete; obstaja ogromen potencial za izboljšanje kvalitete. Vprašanje je: “zakaj in za koga?”.
Več začasnih omejitev hitrosti zaradi obnov podnevi. Je kdo razmišljaj o obnovah ponoči?

36. Karakteristike vodenja prometa v Sloveniji
Vodenje prometa
Karakteristike vodenja prometa v Sloveniji
Naloge:
vodenje prometa
priprava voznega reda
odprava vlakov
varnostnik na tirih
…….. osebje
7.160 mio SIT na leto (2004)
90% km prog lokalno, manualno vodenje
10% km prog daljinsko vodenje
3 Postaje za vodenje prometa:
Ljubljana, Postojna and Koper
relejna tehnika

37. Merilo stroškov vodenja prometa
Vodenje prometa
Merilo stroškov vodenja prometa
Negotovost: je obseg stroškov vodenja prometa v Sloveniji enak kot v drugih državah?
Vir: IOPA benchmark study, march info SZ

38. Vodenje prometa
Tehnologija ima velik vpliv na produktivnost in stroške vodenja prometa
Položaj Slovenije?

39. SŽ imajo certifikat ISO 9004
Organizacija
SŽ imajo certifikat ISO 9004
Vsi procesi so opisani, vključno s funkcijami, procedurami in ključnimi kazalci uspešnosti.
Tri ravni vodenja: Holding, poslovna področja in sekcije
Vsak vodja ima svoj izbor kazalcev
Integrirani informacijski sistem povezuje ljudi in različne podatkovne tokove.
Zaključek:
SŽ so organizirale vzdrževanje na osnovi objektivnih načel vodenja kvalitete. To je dokaj enkratno in zelo dragoceno.

40. Produktivnost JŽI vzdrževanja SŽ
Organizacija
Produktivnost JŽI vzdrževanja SŽ
Sž + AŽP
ProRail (1998)
Kintetsu (Japonska)
Osebje, ki dela na vzdrževanju
Km prog
Osebje/ km proge
Ca. 1980
Ca. 3400
Ca. 1570
Ca. 1200
Ca. 4800
Ca. 1000
1,7
0,7
1,6
INDIKATIVNO
Zdi se, da ima Slovenija relativno nizko produktivnost vendar število vzdrževalnega osebja na SŽ (in mogoče tudi njihova kvaliteta in predanost) kompenzirajo negativne okoliščine:
majhna mobilnost skupin
majhna mehaniziranost skupin
kratek povprečni delovni čas
slaba kvaliteta in točnost
skoraj ni obnov
Ljudje so najbolj pomembni pri vzdrževanju kvalitete infrastrukture (vključno z varnostjo). Ne zmanjšujte števila vzdrževalnega osebja brez kompenzacijskih ukrepov:
povečana mobilnost vzdrž. skupin
večja mehaniziranost skupin
dolg povprečen delovni čas
(veliko) več invest. vzdrževanja
…………..
Mobilnost vdrž. skupin
Mehaniziranost v. skupin
Povprečni delovni čas
Delo podnevi
(RAMS) kvaliteta JŽI
Točnost vlakov
Razmerje M:R*
Izkoriščenost
SŽ/AŽP
ProRail
Kintetsu
Razlike med državami:
nizka
7,5 h
90%
75%
10:1
srednja
visoka
8 h
60%
86%
1,4:1
25%
zelo visoka
98%
1:1
zelo high
*M – vzdrževalna dela manjšega in večjega obsega
R - obnove

41. Ugotovitve Ugotovitve
Na železniški infrastrukturi je pretežno tovorni promet.
Nizki stroški življenjskega cikla (LCC) ob visokih stroških vzdrževanja zaradi zelo nize ravni obnov.
Tekoče in investicijsko vzdrževanje ločeno vodita SŽ in AŽP. Rezultat: ni optimizacije LCM .
Relativno nizka kvaliteta železniške infrastrukture; veliko omejitev hitrosti, napak, in poškodovanih tračnic.
Na pogled je železniška infrastruktura zadovoljivo dobro vzdrževana. To je indikator sposobne in predane organizacije vzdrževanja. Napake in omejitve hitrosti so kažejo pomanjkanje obnov.
Dobro organizirano vzdrževanje na SŽ: ISO 9004 certifikat.
Dobre informacije in kazalci stroškov, kvalitete in količin na SŽ.
Usmerjenost v standardizirani načrt vzdrževanja na osnovi zakonov in predpisov; zdi se, da so možnosti diferenciacije specifikacij in aktivnosti v skladu z okoliščinami, sposobnostmi in rezultati omejene.
Zelo kratka pogodba za vzdrževanje (3 mesece) med SŽ in AŽP.
Zamude vlakov in napake se zdijo sprejeti zaradi osredotočenosti na proračun; lastniki in uprava so le delno/niso osredotočeni na (RAM) posledice za kvaliteto.
Občutno število osebja na področju vzdrževanja je verjetno zaradi neugodnih okoliščin: pomanjkanje inv. vzdrževanja, omejena mobilnost, krajši delovni čas,……..
Stroški vodenja prometa se zdijo dokaj visoki. Možna razlaga: razlike v obsegu in/ali tehnologiji.

42. Predlagana dodatna analiza in iskanje dejstev
Ugotovitve
Predlagana dodatna analiza in iskanje dejstev
Razmerja med:
oblastmi (država) – AŽP
AŽP – (vodenje projektov) obnov
Naloge, odgovornosti in produkti:
oblasti
AŽP
Obnove; proces izvedbe in stroški

43. Okviri profesionalnega upravljanja s premoženjem (1)
Kako nadaljevati
Okviri profesionalnega upravljanja s premoženjem (1)
Vodite aktivnosti vzdrževanja in obnov na dveh ravneh*** (twofoldness); vodite življenjski cikel kot celoto.
Ne upravljanje proračuna, ampak outputa:
stroški, učinki, pogoji in čas so nerazdružljivi; manager jih mora upravljati v skladu.
ne predpisani periodični načrt tekočega vzdrževanja, ampak načrt, ki temelji na tveganju (tveganje = stanje/izkoriščenost/napaka/….).
zagotovite in izboljšajte ne samo varnost, ampak tudi zanesljivost, razpoložljivost in možnost vzdrževanja (RAMS). Npr.: zmanjšajte število omejitev hitrosti in napak, da bi izboljšali točnost in čas potovanja.
Dolgoročna pogodbena razmerja na osnovi dolgoročnega načrta vzdrževanja in obnov ter cilji uspešnosti/učinki.

44. Okviri profesionalnega upravljanja s premoženjem (2)
Kako nadaljevati
Okviri profesionalnega upravljanja s premoženjem (2)
Nenehno izboljševanje učinkovitosti ljudi:
vzdrževanje; povečanje mobilnosti, povečati mehaniziranost, koncentracija delovne sile, …….
vodenje prometa: daljinsko upravljanje in računalniška tehnologija,………..
Zmanjšajte kompleksnost železniške infrastrukture in celotnega procesa prevoza po železnici: manjša kompleksnost zvišuje učinkovitost in uspešnost.
Dobro in naravno ravnovesje nalog in odgovornosti ter kompetenc med ključnimi akterji: strateških (“kaj”), taktičnih (“kako”) in operativnih (“izvedi”).
Razmerja med organizacijami na osnovi eksplicitnih input & output specifikacij in ciljev.

45. Kako nadaljevati
Kako naprej
Izboljšati obseg/področje in kvaliteto predstavljene analize:
Kaj ste pogrešali?
Katere analize lahko izboljšamo?
Katere dodatne analize lahko oz. bi morali izvesti?
Dodatni intervjuji in iskanje dejstev.
razmerja; oblasti (država), AŽP in (vodenje projektov) obnov vzdrževanja
naloge, odgovornosti in produkti; oblasti in AŽP
obnove; procesi in stroški
Dokončno izoblikovanje prezentacije; preverjanje točnosti vhodnih podatkov prezentacije, h kateri bo dodan (kratek) povzetek.