1. Koncept vključevanja Skupnostna skrb vs. institucionalna
Multidisciplinarni timi
Metode dela: načrtovanje skrbi, ocena potreb (care program approach)
Normalizacija vs. predsodki in diskriminacija
Širše družbeno razumevanje: antistigma kampanje, javno edukacijo & ozaveščanje

2. Metode dela
Iskanje rešitev, spretnosti in potreb vs. patologiji, motnjam, ipd
Diagnoza pomeni samo znanje za ravnanje
Individualni načrti:
kontinuirano, dolgotrajno podporo v skupnosti,
napredek,
zmanjšujejo krize,
preprečujejo hospitalizacije in namestitve v socialno–varstvene zavode
vplivajo na dvig kvalitete življenja uporabnika&svojcev

3. Multidisciplinarni timi
Niso salonski
Delujejo v skupnosti
Pestrost v sestavi
Princip enakopravnosti
Transparentnost kompetenc
Fleksibilni, učinkoviti, povezani med seboj
Na primer: asertivni timi za tiste z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju

4. Skupnostni vs. institucionalni
Klient, uporabnik kot subjekt
Prilagajanje potrebam
Poudarek na spretnostih, kompetencah človeka
Spoštovanje avtonomnosti in samodeterminiranosti posameznika
Pacient kot objekt
Prilagajamo ga storitvam
Poudarek na pomankljivostih, deficitih
Izvajanje pokroviteljstva, kontrole in moči
Infatilizacija uporabnikov, pacientov

5. Strokovnjak izvaja storitve, sledi potrebam
Omogoča dostopnost in kontinuiranost le-teh
Okolje: skupnost, formalni & neformalni viri pomoči, podporne mreže, skupine za samopomoč, itn
Zgolj prilagajanje uporabnika obstoječim storitvam
Okolje: bolnišnica

6. Iz vidika vključevanja
WANT TO BE ABLE TO TALK TO
SOMEONE IN A PUB AND SAY “I’VE
BEEN MENTALLY ILL,
AND FOR THEM TO SAY “THAT’S
INTERESTING, WHAT DID YOU
EXPERIENCE? “
(user/survior, UK, 1997)

7. Ozaveščanje – tudi t. i. duš
Ozaveščanje – tudi t.i. duš. bolniki so prispevali k družbenemu razvoju
Ernest Hemingway: je 1953 leta dobil Pulitzerjevo nagrado za roman »Starec in morje, leto kasneje pa Nobelovo za literarne dosežke.
Edwin (Buzz) Aldrin: prvi človek, ki je stopil na luno, se je tudi boril z depresijo. Prve stiske je opazil po izjemnem dosežku.
Vivian Leigh: igralka, ki je že pri 27 letih dobila oskarja za najboljšo žensko vlogo v filmu V vrtincu (Scarlet O' Hara), je trpela za manično-depresijo.

8. Vincent Van Gogh: slikar, roj. 30. 03
Vincent Van Gogh: slikar, roj se je celo življenje boril s težavami v duševnem zdravju. Kljub ponavljajočim se halucinacijam in blodnjavosti je lahko slikal, naredil več kot dve sliki v enem tednu, in to v času hospitalizacije.
Thomas Eagleton: diplomiral s »cum laude« na pravu na Harvardu leta 1953 ter se kmalu zatem aktivno vključil v politiko. Postal je najmlajši tožilec pri 27 letih, potem bil izvoljen za državnega tožilca ter kasneje še za guvernerja.V 1968 je bil izvoljen v senat in bi postal podpredsednik.

9. John Nash: naredil doktorat iz matematike na Princenton univerzi pri 22 letih ter pričel učiti na Inštitutu za tehnologijo. Leta 1994 je dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo. V vsem tem obdobju je imel shizofrenijo, več kot 20 let se je boril s hudimi preganjavicami, bil večkrat hospitaliziran, v nekem obodbju ni več bil tako produktiven. Prijatelji in kolegi so z njim obdržali kontakte ter mu omogočili, da je imel dostop do računalnikov na fakulteti. Po dolgem obdobju je okreval in ponovno začel učiti matematiko.