1. 2. vaja Temperatura zraka, Zračni pritisk
Klimatologija - Vaje
2. vaja
Temperatura zraka,
Zračni pritisk

2. Temperatura zraka, zračni pritisk
Danes na vajah:
definicija temperature
temperaturne skale
segrevanje tal in zraka
dnevni in letni hodi temperature zraka
izračunavanje temperaturnih povprečij, pragov in vsot ter njihov pomen
dejavniki, ki vplivajo na temperaturne razmere
spremenljivke stanja (T, ρ, p)
definicija gostote zraka in zračnega tlaka
enačba stanja
delni tlaki
časovne spremembe zračnega tlaka
vertikalne spremembe zračnega tlaka in temperature zraka
horizontalne spremembe zračnega tlaka

3. je tako odvisna od hitrosti molekul zraka
Temperatura
Def: Temperatura snovi je mera povprečne kinetične energije molekul v snovi
(Kinetična teorija plinov)
Temperatura zraka
je tako odvisna od hitrosti molekul zraka
T ~ mv2
velja: T v oz. T   v

4. T1 > T2 v1 > v2 Temperatura m1v12 > m2v22
(Kinetična energija)
Če velja m1 = m2, potem velja:
v > v2

5. Temperaturne skale
Temperatura je skalarna količina stanja in jo izražamo običajno v intervalni merski skali.
Poznamo različne temperaturne skale, npr.:
Fahrenheit-ova (°F)
Celsius-ova (°C)
Absolutna (K)

6. Temperaturne skale Fahrenheit (1714): OPORNI TOČKI
00 F - pri ravnovesju mešanice enake količine ledu, vode in amonijeve soli
960 F - pri normalni telesni temperaturi človeka
tališče ledu F vrelišče vode F.
Med lediščem in vreliščem čiste vode je na morskem nivoju 180 °F razlike.

7. Temperaturne skale Celsius (1742): OPORNI TOČKI 00 C tališče ledu
1000 C vrelišče vode
Med lediščem in vreliščem čiste vode je na morskem nivoju 100 °C razlike.

8. Temperaturne skale Kelvinova oz. absolutna skala (19. st.):
OPORNA TOČKA
Pri 0 K ni nikakršnega gibanja molekul.
tališče ledu - 273,2 K vrelišče vode - 373,2 K
Med lediščem in vreliščem čiste vode na morskem nivoju je 100 K. Mersko lestvico je uvedel na podlagi stopnje raztezanja plinov (za vsako °C se volumen plina spremeni za 1/273 volumna pri 0°C).

9. 5 °C = (°F - 32) 9 9 °F = °C + 32 5 K = °C + 273 Temperaturne skale
Pretvorbe med temperaturnimi skalami: 5 9
°C = (°F - 32) 9 5
°F = °C + 32
K = °C + 273

10. © 1997 Prentice-Hall. From Moran and Morgan, Meteorology, 5th Ed.
Vpadno sončno sevanje
Energija, ki jo prejme zemeljsko površje od Sonca, je odvisna od zenitnega kota pod katerim vpadajo sončni žarki na površje.
Zenitni kot () je odvisen od:
dneva v letu
geografske širine
ure v dnevu 
© 1997 Prentice-Hall. From Moran and Morgan, Meteorology, 5th Ed.

11. Absorpcija sončne svetlobe na površju
Segrevanje tal in zraka
Absorpcija sončne svetlobe na površju
albedo
Segrevanje tal
toplotna kapaciteta in prevodnost
Segrevanje zraka
mešanje zraka - konvekcija

12. Solar Heating Najbolj vroče je tik ob površju.
© 1998 Wadsworth Publishing Company

13. © 1994 West Publishing Company
Segrevanje tal in zraka
Dnevni hod temperature zraka in sončnega obsevanja.
© 1994 West Publishing Company

14. Temperaturna povprečja
Poleg vrednosti temperature zraka ob posameznih časovnih terminih in njenih hodov, nas navadno zanimajo tudi povprečja temperature zraka za določeno časovno obdobje, npr.:
povprečne dnevne vrednosti
povprečne mesečne vrednosti
povprečne letne vrednosti
dolgoletna povprečja

15. Temperaturna povprečja
Povprečne dnevne vrednosti
Za glavne postaje, kjer imamo meritve vsako uro.
Za klimatološke postaje, kjer imamo meritve le trikrat dnevno (ob 7h, 14h in 21h) ter merimo tudi maksimalno in minimalno temperaturo zraka. E A

16. Temperaturna povprečja
Povprečne mesečne vrednosti
(pripišemo 15. dnevu v mesecu)
N=28, 29, 30 ali 31
Povprečne letne vrednosti

17. Hod temperature
Dnevni
hod
temperature
Letni
hod
temperature

18. Prestopi temperaturnih pragov
Prestop temperaturnega pragu
temperature zraka se dvignejo nad neko mejno vrednost - temperaturo praga
kurilna sezona, pašna sezona, razvoj rastlin, ...
Dejanski prestop
določimo na podlagi povprečnih dnevnih vrednosti
povprečne dnevne temperature morajo biti nad temperaturo praga vsaj določeno obdobje (nekaj dni), da lahko govorimo o prestopu praga

19. Prestopi temperaturnih pragov
Povprečni prestop
določimo na podlagi povprečnih mesečnih temperatur zraka T
Podobni trikotniki
Tnad
Tprag
Tpod ds t Dm
Tprag - temperatura praga
Tnad - temperatura meseca, ki je toplejši od Tprag
Tpod - temperatura meseca, ki je hladnejši od Tprag
Dm - dolžina meseca (navadno vzamemo kar 30 dni)
PRESTOP: spomladi: 15. pod + ds jeseni: 15. pod - dj
15. pod
15. nad

20. TEMPERATURA PRAGA - je tista temperatura, pod katero se razvoj rastlin ustavi, pogosto uporabljana temperatura praga za rastline zmernega pasu je 50C
LOČIMO SPOMLADANSKI IN JESENSKI DATUM (DAN) PRESTOPA TEMPERATURE PRAGA
OBDOBJE MED OBEMA PRAGOMA (SPOMLADI-JESENI) JE DOLŽINA RASTNE DOBE ZA POSAMEZNO RASTLINO)

21. Temperaturne vsote Merilo za akumulirano oziroma porabljeno energijo.
Vsota aktivnih temperatur (Tprag = 0°C)
- UPOŠTEVAMO DNI S POZITIVNIMI POVPREČNIMI DNEVNIMI TEMPERATURAMI ZRAKA
Vsota efektivnih temperatur (Tprag poljuben)
UPOŠTEVAMO LE DNI S POVPREČNO DNEVNO TEMPERATURO ZRAKA VIŠJO OD TEMPERATURE PRAGA

22. NIHANJE TEMPERATURE V TLEH
nihanje temperature v tleh –A(z) je premosorazmerno
nihanjem temperature zraka na višini dveh metrov (A2m);
z globino se eksponentno zmanjšuje
A2m
A(z) z T
Poletje
Dan
Zima
Noč

23. NIHANJE TEMPERATURE V TLEH opišemo s Hann-ovo enačbo
globina tal (m)
letni temperaturni
razpon v tleh
empirični parameter, ki opisuje
toplotne lastnosti tal
letni temperaturni
razpon zraka na višini 2m
A(2m)=Tmax-Tmin

24. Temperatura zraka Dejavniki, ki vplivajo na temperaturne razmere:
geografska širina
letni čas
čas v dnevu
lastnosti tal
nadmoska višina
oblačnost
bližina vodnih teles
oceanski tokovi
zračni tokovi (advekcija)