1. Fakulteta za družbene vede
UNIVERZA LJUBLJANA
Ne-tehnološke inovacije - pomemben dejavnik konkurenčnosti sodobnih gospodarstev
Metka Stare
Fakulteta za družbene vede
Urad za makroekonomske analize in razvoj
Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana

2. Fakulteta za družbene vede
UNIVERZA LJUBLJANA
Vsebina
Strukturne spremembe in trendi v gospodarstvu: vpliv na inovacije
Inovacije povsod, komplementarnost med tipi inovacij
Kako se inovacijska politika odziva na spremembe v gospodarstvu in v značilnostih inovacij?
Ne-tehnološke inovacije in spodbude v Sloveniji – stanje in izzivi
Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana

3. 1. Strukturne spremembe in trendi v gospodarstvu: vpliv na inovacije
Vse večja prepletenost gospodarskih sektorjev pod vplivom sodobnih tehnologij, meje med njimi postajajo zabrisane
Dominanten trend-delež storitev v BDP v EU: 72,7% Slovenija 67,4%
Vpetost storitvenih funkcij v ostale sektorje še povečuje vpliv storitev na rast, zaposlovanje in konkurenčnost
Trendi: mnoga predelovalna podjetja uvajajo nove poslovne modele, v katerih igrajo storitve ključni element v celovitih rešitvah in prinašajo tržni uspeh IBM, Xerox (servitizacija)
Inovacije v storitvah so tehnološke in ne-tehnološke (NT), vendar storitvena podjetja 2x bolj pogosto uvajajo NT inovacije kot podjetja v predelovalni industriji
NT inovacije – organizacijske, marketinške inovacije, novi poslovni modeli, inovacije v distribuciji, ki ustvarjajo vrednost za uporabnika; vloga uporabnikov je pri NT ključnega pomena
Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana

4. 2. Inovacije povsod – primeri (1)
Avto na alternativna goriva: tehnološka inovacija: TI NTI
Spremljanje zalog v trgovini v realnem času: TI NTI
Prodaja storitev razsvetljave: TI+poslovni model (Reflecta)
Razvoj blagovne znamke „Okusi Slovenije“ NTI (marketinška inovacija, poslovni model)
E-uprava: TI+NTI (organizacijska inovacija)
Računalniško opismenjevanje starejših z medgeneracijskim sodelovanjem (NTI- družbena inovacija)
Za uspeh in tržni preboj je nujna kombinacija tehnoloških in ne-tehnoloških inovacij
Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana

5. 2. Inovacije povsod, komplementarnost med tipi inovacij (2)
Tehnologija nudi ogromen potencial za inoviranje, vendar samo tehnologija ne rešuje problemov (storitve in NTI)
Med podjetji, ki inovirajo, je večina takih, ki hkrati uvajajo tehnološke in ne-tehnološke inovacije (CIS6)
Empirične analize kažejo, da je kombinacija inovacij za podjetja strateškega pomena, saj so takšna podjetja najbolj uspešna in generirajo največ nadaljnjih inovacij
NTI so pomembne za transformacijo predelovalne industrije in nastanek novih poslovnih modelov; za posodobitev javnih storitev in za soočanje z velikimi družbenimi izzivi (trajnostni razvoj, starajoče prebivalstvo, energetska odvisnost, preskrba…)
Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana

6. 3. Kako se inovacijska politika odziva na spremembe v gospodarstvu in v značilnostih inovacij? (1)
Inovacijska politika se še vedno osredotoča spodbujanje R&R ter tehnoloških inovacij
Razkorak med inovacijsko politiko in strukturo gospodarstva ter načini inoviranja, čeprav prihaja do postopnih sprememb
Inovacijska politika mora upoštevati značilnosti različnih tipov inovacij, zlasti NT: neoprijemljivost, manj R&R in drugače, multi-disciplinarno znanje, interakcija med akterji, vloga uporabnikov
Posamezne države (npr. Nemčija, Finska) so pričele s sistemskim pristopom k oblikovanju ustreznih podpornih politik, ki poleg inovacijske vključuje tudi področje izobraževanja, podjetništva;
FIN: Serve – Pioneers of service business (S+M): ; 222 million €; GER: Innovation with services; 70 million €,
Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana

7. 3. Kako se inovacijska politika odziva na spremembe v gospodarstvu in na značilnosti inovacij? (2)
EPISIS: fokus ne-tehnološke inovacije (Finska, Nemčija, Danska, Švedska, VB) + 5 držav: SLO (TIA), AT, NL, IR, FR
Pregled obstoječih politik in instrumentov za spodbujanje storitvenih/ne-tehnoloških inovacij
Različni pristopi in vrsta ukrepov, večinoma horizontalne narave; pomen ozaveščanja vseh akterjev
Samo nekaj držav je uvedlo ciljane ukrepe za spodbujanje storitvenih/ne-tehnoloških inovacij
Krepitev raziskav in programov o storitvenih/ne-tehnoloških inovacijah in prenos rezultatov v prakso v podjetjih
Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana

8. 4. Ne-tehnološke inovacije in spodbude v Sloveniji – stanje (1)
Inovacijska aktivnost je v obdobju rahlo upadla
2008: 50,3% 2010: 49,4%
Predvsem mala podjetja skromno inovirajo (43%), velika 87%
Storitvena podjetja glede inovativnosti bolj zaostajajo za EU
% inovacijsko
aktivnih
% TI
% NTI
% TI+NTI
Predelovalne dejavnosti
54,4
24,1
21,6
55,7
Storitvene dejavnosti
44,7
14,8
41,4
43,8
Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana

9. Tehnološke in ne-tehnološke inovacije (2008)
Delež inovacijsko aktivnih podjetij
Nemčija 79,9%
Slovenija 50,3
Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana

10. 4. Ne-tehnološke inovacije in spodbude v Sloveniji – stanje (2)
Benchmarking ukrepov v Sloveniji- EPISIS projekt
Sektorsko nevtralni ukrepi; prevladuje spodbujanje ponudbe, le redki ukrepi spodbujajo povpraševanje po inovativnih izdelkih in storitvah
Davčne olajšave za R&R se osredotočajo na TI – v letu 2010 je bilo med koristniki samo 20% storitvenih podjetij. Prilagoditev kriterijev? Posebej glede na povečanje 100% olajšave v 2012
Inovacijski vavčer za MSP ( 70 % storitvenih podjetij)
Procesni vavčer (2011) spodbuja stalne izboljšave poslovnih procesov ( 70 % storitvenih podjetij)
Krepitev razvojnih enot v podjetjih (Prvi razpis: 60% prijaviteljev so storitvena podjetja
Razvojni centri - vzpodbujajo tehnološko odličnost, tudi izboljšave v trženju novih izdelkov in storitev
Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana

11. 4. Ne-tehnološke inovacije in spodbude v Sloveniji – izzivi (3)
Fakulteta za družbene vede
UNIVERZA LJUBLJANA
4. Ne-tehnološke inovacije in spodbude v Sloveniji – izzivi (3)
Novi ukrepi in koraki v pravo smer, saj bi lahko spodbudili storitvene in NTI
Raziskovalni vavčer- prenašanje znanja o konkretnem problemu iz raziskav v prakso
Kreativna jedra v visokošolskih zavodih za večji prenos znanja v regiji
IZZIVI
Prilagoditi podporno okolje in instrumente tako da bodo bolje odražali trende in strukturo gospodarstva ter komplementarno naravo TI in NTI
Sistemski pristop k spodbujanju ne-tehnoloških inovacij; izobraževalna politika in krepitev znanj povezanih z NTI – poslovni modeli, celovit pristop k reševanju problemov (design thinking), vloga povpraševanja in uporabnikov, posebnosti inoviranja v javnem sektorju
Povezati inovacije v zasebnem in javnem sektorju
Potrebujemo pametna javna naročila za spodbujanje vseh inovacij- npr. zelena javna naročila, zdravje in staranje, energetska učinkovitost
Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana