1. ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA IN PLAČILNA BILANCA
Marina Zanne

2. O ČEM BOMO GOVORILI? Zunanja trgovina Zunanjetrgovinska politika
Carina
Necarinske oblike zaščite
Devizni tečaj
Prosta trgovina
Plačilna bilanca
Definicija pojma
Računi v plačilni bilanci
Plačilnobilančni presežek/primanjkljaj

3. ZUNANJA TRGOVINA Zakaj zunanja trgovina?
Adam Smith ( ); škotski filozof z zanimanjem za ekonomijo. Začetnik ekonomije s teorijo o absolutnih prednostih. An inquiry into the nature and causes of wealth of nations. Izvor bogatstava je domača proizvodnja in ne zlato.
David Ricardo ( ), londonski bankar, služil na borzi, razvil je teorijo primerjalnih prednosti. Država lahko pridobiva z mednarodno menjavo, tudi če je produktivnejša od drugih držav v proizvodnji vseh vrst blaga (ima absolutno prednost napram drugim državam) in obratno lahko pridobi, tudi če nima absolutne prednosti pri nobenem izdelku (pač proizvaja tisto, pri čemur ima primerjalno prednost – boljše razmerje vloženega dela v primerjavi z drugo državo…na primeru dva izdelka, dve državi).
Ker posamezna država ne proizvaja vseh proizvodov, ki jih potrebuje, zato je prisiljena uvažati; po drugi strani pa za določene proizvode ustvari presežke, ki jih poskuša izvoziti.
Da se dosežejo osnovni narodnogospodarski cilji, to je polna zaposlenost, stabilnost cen, gospodarska rast, ravnotežna plačilna bilanca.
Ricardo: Če se vsaka država specializira v proizvodnji tistega, za kar ima
Primerjalne prednosti, bo mednarodna trgovina koristna za vse.

4. ZUNANJA TRGOVINA
Trgovanje se izplača, ko so končni stroški na kraju potrošnje (kraj B; torej stroški proizvodnje v kraju A, skupaj z vsemi dajatvami in stroški prevoza do kraja B) nižji od stroškov proizvodnje v kraju B, povečanih za trgovsko maržo in ostale dajatve (točka E).
Če stroški prevoza, povečajo končno ceno blaga nad ceno E, se uvoz ne izplača in prišlo bo do selitve proizvodnje. To so v praksi redki primeri, kajti stroški prvoza dandanes predstavljajo majhen delež v končni ceni (čeprav dvig cene nafte, ta trend lahko prekine).

5. ZUNANJA TRGOVINA Omejitve pri trgovanju Bilateralni sporazumi 
GATT – General agreement on trade and tariffs (konec 1940-ih) 
WTO (World trade organization)  svobodna trgovina
Trgovanje ni bilo vedno tako enostavno in tako poceni kot je danes.
Po II. Svetovni vojni se je začelo veliko dogajati – obnavljali so države, ki jih je vojna uničila in potreba po trgovanju je postajala čedalje večja. Istočasno je to sprožilo tudi potrebo po specializaciji ladij, da bi trgovanje po morju postalo učinkovitejše.
GATT – General agreement on trade and tariffs (konec 1940-ih); mehanizem, ki je podal okvir pravil za pogajanja o umiku trgovinskih ovir med državami  krogi pogajanj; GATT ni obvezujoča pogodba  potreba po formalni mednarodni organizaciji.
WTO (World trade organization) je bila ustanovljena med Urugvajskim krogom pogajanj ( ); znižanje stroškov trgovanja za 40%  povečanje liberalizacije v trgovanju  svobodna trgovina

6. ZUNANJA TRGOVINA 18.301 milijard $ Količinsko 2,5% več kot leta 2012
Najpomembnejša Kitajska
Količinsko 2,5% več kot
leta 2012
Za leto 2013
Po morju 9,9 milijard ton tovora… Okrog 11,5 milijard ton vse skupaj (ocena)…v 25-ih letih se je svetovna trgovina potrojila

7. ZUNANJA TRGOVINA

8. ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA
Skupek ukrepov, ki jih sprejme država zaradi reguliranja zunanje trgovine
Z različnimi ukrepi
Da se dosežejo osnovni makroekonomski cilji države
Carine, necarinske oblike zaščite, devizni tečaj.
Rast izvoza in uvoza ima učinek na druge ekonomske spremenljivke, npr. na stopnjo zapolsenosti in BDP. Z zunanjetrgovinsko politiko se zato skuša doseči osnovne narodnogospodarske cilje, to je polna zaposlenost, stabilnost cen, gospodarska rast, ravnotežna plačilna bilanca.

9. CARINA Najstarejša oblika omejevanja trgovine
Davek, ki ga je potrebno plačati ob uvozu blaga
Uvozne in izvozne carine
Carina = predpisan znesek, ki ga lastnik blaga plača državi v nacionalni valuti, ko blago prečka državno mejo
Prvotni namen carine je bil zbiranje prihodkov za državno blagajno. Kasneje pa je postala pomembnejša zaščitna funkcija.

10. CARINA
Brez carine
Slovenija je neučinkovita v proizvodnji oblek. Svetovna cena obleke je 4 EUR za kos, v Sloveniji pa 8 EUR za kos. Če ne bi bilo carine in bi imeli prosto trgovino, bi razlika v ceni spodbudila uvoz tujega blaga. V končnem ravnotežju bi se tudi cena na domačem trgu znižala na 4 EUR (400 Eur za 100 kosov). Ponudba bi se tako povečala iz 100 na 300 kosov; uvozili bi 200 kosov. Domača proizvodnja bi se znižala iz 200 na 100 kosov, ker bi prenehali proizvajati vsi tisti, ki ne moremo s 4 EUR pokriti stroške.

11. CARINA
Uvedba
carine
Če bi znesek carine na posamezen kos znašal 4 EUR (razlika med domačno in svetovno ceno), bi povsem zaustavili uvoz. Domači proizvajalci bi še naprej proizvajali po 8 EUR za kos, proizvodnja bi se povečala iz 100 na 200 kosov, poraba pa bi padla iz 300 na 200 enot.
Carina je praviloma taka, da pokrije le del razlike v ceni. Če bi bila carina 2 EUR, bi bila lahko cena domače obleke max 6 EUR.
Domača proizvodnja se poveča iz E v H. Domači proizvajalci ponujajo količino GH. Ponujajo pa tudi tuja podjetja, in sicer količino HI. G

12. CARINA Učinki: Večja domača proizvodnja Manjši uvoz Večje domače cene
Nižja domača poraba
Povečanje proračunskih prihodkov
Povečanje domače zaposlenosti
Pri prenosu blaga med državami članicami ni trgovinskih ukrepov in uvozno izvoznih formalnosti. Zaradi davčnih in statističnih razlogov pa se kljub temu vodi evidenca trgovanja med državami članicami
Enak učinek kot carina bi imele uvozne kvote.

13. NECARINSKE OBLIKE ZAŠČITE
Nadomeščajo zniževanje carinskih stopenj
Praviloma posredno delovanje
Subvencije
Količinske omejitve
Necarinske dajatve
Davčni predpisi
Kreditni pogoji
Devizni tečaj …
Teh je zelo veliko.
Necarinske dajatve so npr. luške dajatve

14. Devizni tečaj
Devizni tečaj = cena tujega denarja izražena v domačem denarju
Bilateralni devizni tečaj
Multilateralni devizni tečaj (košarica tujih valut; ponder za posamezno valuto
Trdni devizni tečaj
Drseči devizni tečaj
Različne valute v mednarodni menjavi – devizni tečaj spravi vrednost blaga in storitev na skupni imenovalec
Trdni (fiksni) devizni tečaj
Uradni tečaj fiksiran na zlato ali kako tujo valuto (US$, €, £)
Dovoljene spremembe ±1%, sicer so potrebne reakcije centralne banke (nakup/prodaja deviz)
Danska, BiH, latinsko ameriške države,…
Do leta 1914 razmerje med valutami glede na vsebnost zlata (1£=5US$). Zlato je bilo neprimerno za prenašanje in so začeli izdajati certifikate, ki so imeli pokritje v zlatu in ljudje so lahko kadarkoli te certifikate zamenjali za zlato.
Velika gospodarska kriza in potreba po postavljanju stabilnega sistema, ki bi preprečil devalvacije valut v času krize  Bretonwoodski sporazum iz leta 1944 je vezal tuje valute na US$  fiksni bilateralni sporazumi (npr. tečaj US$ in £ se je neznatno spreminjal v obdobju ).
Fiksni devizni tečaj je bil v mnogih razvitih državah v veljavi celotno obdobje po drugi svetovni vojni do leta Tedaj se je zlomil t.i. bretonwoodski sistem (ker ZDA več niso mogle zdržati zahteve, da se dolar kadarkoli spremeni za zlato) in drseči devizni tečaj je nadomestil fiksnega.
Drseči (fleksibilni) devizni tečaj
Prosto oblikovanje tečaja na trgu glede na ponudbo in povpraševanje po devizah
Prosto drseči devizni tečaj; države sploh ne reagirajo
Uravnani devizni tečaj; država po potrebi reagira (Kanada, Japonska, VB,…)

15. PROSTA TRGOVINA
EU ima številne sporazume o prosti trgovini z državami nečlanicami

16. PLAČILNA BILANCA
Zapis vseh transakcij prebivalcev neke države s tujino v enem letu
Debetne postavke: plačilo tujcem (-)
Kreditne postavke: vplačila tujcev v državo (+)
Sestavljena iz dveh računov
Tekoči račun
Kapitalski in finančni račun
Znotraj plačilne bilance je veliko postavk, za katere se ugotavlja presežek ali primanjkljaj.
Uvoz avta iz tujine = debet
Najem kredita iz tujine = kredit

17. TEKOČI RAČUN Meri razliko med izvozov in uvozov blaga in storitev
Zajema:
Trgovinska bilanca
Bilanca storitev
Dohodki
Transferna plačila
Dohodki = prejemki in izdatki od dela (plače in druga nadomestila naših državljanov, zaposlenih v tujini; pogodbena plačila,…) i n kapitala (prejemki od lastnine kapitala v tujini, npr. dividende (če imajo delnice tujega podjetja), obresti (če imajo tuje obveznice),…);
Transferna plačila = enostranski transferji, ki jih prejmejo ali plačajo prebivalci določene države (ni potrebno opraviti storitev ali dobaviti blago). Npr. nakazila zdomcev, pokojnine, pomoč,… ki jih nakaže tuja država določeni državi.

18. KAPITALSKI RAČUN
Meri razliko med tujimi nakupi domače lastnine (zemljišča, obveznice domačih podjetij,…) in domačimi nakupi tuje lastnine.
Zajema:
Kapitalski račun
Kapitalski transferi & Patenti in licence
Finančni račun
Neposredne naložbe & Naložbe v vrednostne papirje & Ostale naložbe & Mednarodne denarne rezere
Kapitalski račun zajema vse nakupe nematerialnega premoženja (patenti, licence, blagovne znamke,…) ter nakupe materialnega premoženja (zemljišča in stavbe, ki jih kupijo veleposlaništva).
Finančni račun zajema nakupe/prodajo materialnega premoženja, kreditne transakcije (najemanje in dajanje kreditov), spremembo gotovine v tuji valuti in spremembo mednarodnih denarnih rezerv.
Neposredne naložbe: nakupi in prodaje podjetij, ki presegajo 10% vrednosti
Naložbe v vrednostne papirje so naložbe v delnice (lastniški vrednostni papirji) in obveznice (dolžniški vrednostni papirji)
Ostale naložbe se delijo v terjatve (nastanejo zaradi odobravanja kreditov tujini) in obveznosti (nastanejo z najemom kreditov v tujini).

19. PLAČILNOBILANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ
V plačilni bilanci se ugotavlja več saldov in se naredi njihov seštevek.
Presežek = v državo priteka več deviz kot je njihov odtok
 Centralna banka mora odkupovati devize
 inflacija
Primanjkljaj = v državo priteka manj valute
 dolgoročno: prekomoerna zadolženost v tujini
Ugotavlja tok valute in blaga
V plačilni bilanci se ugotavlja več saldov in se naredi njihov seštevek.
Saldo računa tekočih transakcij
Saldo trgovinske bilance
Saldo storitvene bilance
Saldo blaga in storitev
Saldo kapitalskega in finančnega računa …
PRESEŽEK:
Centralna banka mora odkupovati presežek deviz z domačo valuto  mednarodne denarne rezerve se povečajo  zniževanje obrestnih mer, ker se poveča ponudba domačega denarja --. Negativen vpliv na varčevanje
PRIMANJKLJAJ:
Manjkajočo valuto črpa država iz mednarodnih denarnih rezerv & zadolževanje centralne banke v tujini  znižanje mednarodnih denarnih rezerv in prekomerna zadoloževanje v tujini.

20. ZAKLJUČEK Zunanja trgovina
Ker ne morejo države proizvesti vsega ter pri tem doseči osnovnih makroekonomskih ciljev
Carina
Izboljšuje pogoje menjave
Zmanjšujejo brezposelnost
Ščitijo nove perspektivne panoge v fazi razvoja
Čeprav, ljudje bi se lahko zaposlili tudi v drugih dejavnosti, kjer ima država primerjalne prednosti. Dolgoročno bi to imelo večje makroekonomske učinke in večjo gospodarsko rast.
Zaradi uvedenih carin se v panogah ne smejo sprostiti, pač pa iskati možnosti za učinkovitejšo proizvodnjo (da dozorijo in začnejo samostojno življenje).

21. ZAKLJUČEK
Plačilna bilanca ugotavlja tok valute in blaga določene države.
Sestavljena je iz tekočega ter kapitalskega in finančnega računa.
Cilj je uravnotežena plačilna bilanca.

22. VIRI
Setnikar-Cankar S., Hrovatin N.: Temelji ekonomije, Ljubljana: Fakulteta za upravo, 2007
Petrović-Vujačić J.: Osnovi ekonomije, Beograd: Saobraćajni fakultet, 2010