1. E-mobilnost in njena integracija v elektroenergetski sistem
Ljubljana, februar 2017
E-mobilnost in njena integracija v elektroenergetski sistem
Damjan Lenarčič

2. Pričakovanja uporabnikov E-mobilnosti
E-mobilnost in njena integracija v elektroenergetski sistem

3. Elektroenergetski sistem je bil zasnovan na način, da poteka proizvodnja električne energije v klasičnih proizvodnih enotah ter s prenosom preko prenosnega in distribucijskega omrežja do končnih odjemalcev. Vedno večja vloga razpršenih virov proizvodnje iz obnovljivih virov ter tudi E-mobilnost bodo v bodoče vedno večji izziv za upravljalce EES. EES z obstoječimi koncepti obratovanja ni pripravljen na učinkovito vključevanje novih elementov v sistem.
E-mobilnost in njena integracija v elektroenergetski sistem

4. Dnevni diagram obremenitve
Vir:
Joint Research Centre (JRC)
Projections for Electric Vehicle Load Profiles in Europe Based on Travel Survey Data
E-mobilnost in njena integracija v elektroenergetski sistem

5. Integracija polnilnih postaj v EES
Postavitev večjega števila polnilnih postaj bi lahko bila resen izziv za elektroenergetski sistem Slovenije.
S povečevanjem E-mobilnosti se bo povečeval tudi ta problem.
Vzpostavitev obratovalnih pogojev, ki bodo omogočili E-mobilnost oziroma večji potencial prodora električnih vozil.
E-mobilnost in njena integracija v elektroenergetski sistem

6. Potrebna moč za polnjenje akumulatorja ?
E-mobilnost in njena integracija v elektroenergetski sistem

7. Aktiven nadzor odjema
Osnovna ideja nadzorovanega polnjena baterij je, da se v maksimalni možni meri zmanjša konična obremenitev EES.
Brez možnosti aktivnega nadzora nad polnjenjem avtomobilskih baterij lahko pride do preobremenitev v EES in to predvsem na lokacijah z visoko gostoto polnilnih postaj.
Z vidika EES je zato ključnega pomena, da se polnjenje električnih vozil v čim večji meri usmeri v čase, ko je avto parkiran in priključen na električno omrežje dlje časa.
Z vidika uporabnika daljše polnjene omogoča, da se avtomobilski akumulator učinkoviteje napolni (zaradi nižjih električnih in toplotnih izgub), posledično pa se podaljša tudi življenjska doba akumulatorja.
E-mobilnost in njena integracija v elektroenergetski sistem

8. Zaželena konfiguracija polnilne postaje
možnost daljinskega vodenja moči polnjenja
možnost merjenja električne energije
samodejno prilagajanje moči polnjenja glede na druge porabnike kot so močnejše gospodinjske naprave, ki so prav tako priključene v domače omrežje
možnost nastavite želenega termina polnjenja v smislu, da se polnjenje podaljša in prestavi na čas izven koničnih obremenitev
E-mobilnost in njena integracija v elektroenergetski sistem

9. Izzivi za prihodnost
polnilne postaje niso nujno samo problem, temveč so lahko tudi priložnost
možnosti vezane na SODO:
omejevanje odjema in
zagotavljanje stabilnosti omrežja
možnosti vezane na SOPO:
sistemske storitve kot so sekundarna in terciarna regulacija
E-mobilnost in njena integracija v elektroenergetski sistem

10. Vodenje polnilnih postaj iz SOPO
E-mobilnost in njena integracija v elektroenergetski sistem

11. Hvala za pozornost