1. Projekt SPORAZUMEVANJE V TUJIH JEZIKIH
SODELOVALNO POUČEVANJE:
NAČRTOVANJE INTERAKTIVNEGA TIMSKEGA POUČEVANJA
Ljubljana, 3/
Katja Pavlič Škerjanc,
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju , razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. timsko delo sodelovalno poučevanje TIMSKO POUČEVANJE drugo
timsko poučevanje tipa A
(interaktivno)
timsko poučevanje tipa B
(rotacijsko)

3. SODELOVALNO POUČEVANJE: SKUPNE FAZE
Uspešnost sodelovalnega poučevanja je odvisna od organizacijske kulture šole. Končni in optimalni pogoj je sodelovalna kultura.
Faze
Vrste
NAČRTO-VANJE
Izvajanje
Vrednotenje
refleksija–evalvacija
Sodelovalno poučevanje 
Timsko poučevanje B
Timsko poučevanje A

4. Nujni pogoji za vpeljavo sodelovalnega / timskega poučevanja
Zunanja (sistemska) raven
Sistemska (primarna in sekundarna) zakonodaja
Narava in zgradba programov/kurikulov:
fleksibilni kurikulum,
integrativni kurikulum…
Finančna podpora za:
vzgojno-izobraževalne delo oz. izvajanje učnega procesa
zagotavljanje materialnih pogojev (prostorskih)
Notranja (šolska) raven
Kadrovske (z)možnosti
Organizacijske (z)možnosti
Prostorske možnosti

5. KADROVSKE (Z)MOŽNOSTI
Vpeljava timskega poučevanja:
Od odpora oz. nerazumevanja do sprejema in izvajanja
Usposabljanje:
Pedagoško-psihološka znanja za timsko delo
Didaktična znanja
Socialne veščine
Zagotovitev zunanjih pogojev: Organizacijske in finančne možnosti

6. Nujni pogoji za vpeljavo sodelovalnega / timskega poučevanja
ORGANIZACIJSKE (Z)MOŽNOSTI
Procesnost in sistematičnost vpeljevanja
Proces: terja postopnost in zaporednost, a fleksibilno in dinamično izvajanje
Sistem: kaj so zakonitosti, ki dele (posamezne procese/dejavnosti) vežejo v celoto, da je ta več kot le njihov sešetevek (nova vrednost?)
Fleksibilna organizacija učnega procesa
Ustrezna organizacija dela (re-interpretacija organizacije delovnega časa učitelja)

7. SPREMEMBA ORGANIZACIJSKE KULTURE ŠOLE
Individualizem in kolektivizem kot dva pola človeške naravnanosti (posameznika – skupine – družbe/kulture)
ORGANIZACIJSKE KULTURE (Hargreaves, Bečaj et al.):
individualistična (►izolirano poučevanje)
balkanizirana
kultura vsiljenega/spodbujanega/ izzvanega sodelovanja
sodelovalna kultura (►sodelovalno - timsko poučevanje)
Od izoliranega poučevanja k sodelovalnemu poučevanju
Uspešnost in učinkovitost šole sta povezani s stopnjo in kakovostjo strokovnega sodelovanja med učitelji.

8. Pristop “Pripravljeni – na štartu – zdaj!” je zelo nevaren!

9. SKEPTIČNO SPREJEMANJE
VPELJEVANJE SPREMEMB
Prepričanost v smiselnost
sprememb
VISOKA stopnja
prepričanosti
MALO znanja
FRUSTRACIJA
VISOKA stopnja prepričanosti
VELIKO znanja
POZITIVEN
SPREJEM
NIZKA stopnja prepričanosti
CINIČNO
ODKLANJANJE
SKEPTIČNO SPREJEMANJE
Usposobljenost
za uvajanje sprememb

10. SODELOVALNO POUČEVANJE
IZMENJAVA IDEJ
DISKUSIJSKE SKUPINE
MEDSEBOJNA OPAZOVANJA
SKUPNE UČNE DEJAVNOSTI
IZMENJAVE UČITELJEV
TIMSKO POUČEVANJE:
timsko poučevanje tipa B
SODELOVALNO POUČEVANJE
Nobeden od nas ni tako pameten kot mi vsi skupaj.
Japonski pregovor
►timsko poučevanje tipa A = INTERAKTIVNO TIMSKO
POUČEVANJE

11. SODELOVALNO POUČEVANJE: SKUPNE FAZE
Uspešnost sodelovalnega poučevanja je odvisna od organizacijske kulture šole. Končni in optimalni pogoj je sodelovalna kultura.
Faze
Vrste
NAČRTO-VANJE
Izvajanje
Vrednotenje
refleksija–evalvacija
Sodelovalno poučevanje 
Timsko poučevanje B
Timsko poučevanje A

12. SODELOVALNO POUČEVANJE
načrtna izmenjava idej
diskusijske skupine o aktualnih temah
medsebojna/vzajemna opazovanja kot oblika kolegialnega učenja in kritičnega prijateljevanja
skupne učne dejavnosti (projekti, domače naloge ipd.):
med oddelki/dijaki iste šole
med oddelki/dijaki različnih šol v kraju, regiji, državi, na mednarodni ravni
izmenjave učiteljev
med oddelki iste šole
med različnimi šolami v kraju, regiji, državi, na mednarodni ravni
timsko poučevanje:
timsko poučevanje tipa B
timsko poučevanje tipa A (= INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE)

13. Izmenjava idej Diskusijske skupine
Organizirana izmenjava idej je formaliziran postopek, ki terja od vseh učiteljev:
redno izmenjavo lastnih izkušenj in izdelkov s kolegi, npr. z vlaganjem priprav na pouk, učnih gradiv, refleksij ipd. v predmetne oz. tematske mape oz. fascikle ali elektronske portfolije (s pregledno ureditvijo, morda posebnim delom “the tip of the week” ipd.) in
določitev učitelja, ki bo stalni nosilec te naloge ali pa vzpostavitev rotacije med učitelji (z izmenjavanjem vloge nosilca, npr. na 1 mesec ali ocenjealno obdobje)
Načrtne, strukturirane in vodene diskusije v diskusijskih skupinah (stalne ali ad hoc) o aktualnih temah z obveznim poročanjem o stališčih in predlogih skupin ter oblikovanjem končnih zaključkov

14. FLL: Inter-class communicating and swaps
For oral tests, swap classes with the other teacher.
This can be beneficial for getting an outside view of your learners’ oral competence. It will almost certainly mean that your learners will take the test a lot more seriously.
Run friendly competitions between classes.
This could involve trivia quizzes for example. Post the results of each group in the classrooms.
Have learners write letters to each other. You can even set up written role plays.
E.g., have one class write a series of job adverts for the other class. The students in the other class decide on which job they would like to apply for and write letters of application, which go back to the first class. This could even be followed up by a face-to-face interview.
Have individual learners come and visit the other class from time to time.
They could be interviewed by their new classmates, or make short presentations.

15. DVE TEMELJNI VRSTI TIMSKEGA POUČEVANJA :
TIMSKO POUČEVANJE
Dva ali več učiteljev
skupno načrtuje, izvaja in vrednoti učni proces v isti skupini (oz. skupinah) dijakov ter spremlja in ugotavlja doseganje učnih ciljev
DVE TEMELJNI VRSTI TIMSKEGA POUČEVANJA :
► TIP A: dva učitelja (optimalna velikost) SOČASNO poučujeta ISTO skupino dijakov, praviloma (ali večinoma) tudi v istem prostoru – INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE
► TIP B: dva ali več učiteljev TESNO SODELUJE pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju učnega procesa in ugotavljanju učnih dosežkov dijakov, vendar ne poučujejo vsi iste oz. celotne skupine dijakov oz. ne poučujejo iste skupine dijakov sočasno oz. ne izvajajo skupaj vseh faz učnega procesa

16. TIMSKO POUČEVANJE OBVEZNO? prostovoljno ali OBVEZNO?
občasno ali STALNO?
INTRAdisciplinarno ali interdisciplinarno?
INTERAKTIVNO ali rotacijsko?
tandemsko (dva učitelja) ali skupinsko (več učiteljev)?
intrakulturalni ali INTERKULTURALNI timi?
TIMSKO POUČEVANJE
OBVEZNO?
v celoti oz. v določenem obsegu:
po določbah zakona
po navodilih za izvajanje programa
določeno s standardi in normativi za izvajanje gimnazijskih programov
po propozicijah projekta

17. OBVEZNO TIMSKO POUČEVANJE
velika izbira učiteljev
pazljiva in preudarna izbira
krajše
uvajalno obdobje
majhna izbira učiteljev
zelo skrbno načrtovano in daljše uvajalno obdobje

18. OBVEZNO TIMSKO POUČEVANJE
stalni timi
skrbna priprava na skupno delo
vsi cilji in učne dejavnosti
občasni timi
skrbna izbira ciljev in učnih dejavnosti

19. “Nekaj, česar sam ne morem narediti.”
SITO SMISELNOSTI
Osmislitev timskega poučevanja
►KAJ BOM RAJE NAREDIL/-a
SKUPAJ S KOLEGICO oz.
KOLEGOM?
“Nekaj, česar sam ne morem narediti.”
“Nekaj, česar sam ne morem narediti tako dobro.”

20. TIMSKO POUČEVANJE Dva ali več učiteljev
skupno načrtuje, izvaja in vrednoti učni proces v isti skupini (oz. skupinah) dijakov ter spremlja in ugotavlja doseganje učnih ciljev
► TIP A: DVA učitelja (optimalna velikost) SOČASNO poučujeta ISTO skupino dijakov, praviloma (ali večinoma) tudi v istem prostoru – INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE (t.i. pair teaching, tandemsko poučevanje)
TIP B:
dva ali več učiteljev TESNO SODELUJE pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju učnega procesa in ugotavljanju učnih dosežkov dijakov, vendar ne poučujejo vsi iste oz. celotne skupine dijakov oz. ne poučujejo iste skupine dijakov sočasno oz. ne izvajajo skupaj vseh faz učnega procesa

21. TIMSKO POUČEVANJE TIPA B
Dva ali več učiteljev TESNO SODELUJE pri načrtovanju, izvajanju in/oz. vrednotenju učnega procesa in/oz. ugotavljanju učnih dosežkov dijakov, vendar ne poučujejo vsi iste oz. celotne skupine dijakov oz. ne poučujejo iste skupine dijakov sočasno oz. ne izvajajo skupaj vseh faz učnega procesa.

22. Timsko poučevanje tipa B
Člani tima se redno sestajajo, da si izmenjujejo ideje, poučujejo pa neodvisno in nepovezano.
Primeri?
Tim = predmetni aktiv: Načrtna izmenjava idej v predmetnem aktivu (formaliziran postopek – sestanki, mapa/fascikel mapa učnih priprav in gradiv itd.)
 Člani tima poučujejo ločeno, a povezano.
Tim = predmetni aktiv: Učitelji istega predmeta načrtno in sistematično (skupaj sestavljajo in) uporabljajo iste učne priprave, učna gradiva, vprašanja in naloge za preverjanje in ocenjevanje znanja itd.

23. Timsko poučevanje tipa B
Člani tima (običajno dva) poučujejo isto skupino dijakov in učni proces načrtujejo skupaj, izvajajo pa ga (praviloma stalno) na različnih podskupinah učencev.
Primeri?
Nivojski pouk z zunanjo diferenciacijo, diferencirane priprave na maturo (osnovni in višji nivo).
Člani tima učni proces skupno načrtujejo, vsak učitelj pa po sistemu rotacije poučuje isto skupino (ali podskupine iste večje skupine) dijakov glede na svojo ožjo strokovno specializacijo.  ROTACIJSKO TIMSKO POUČEVANJE
Multidisciplinarna izvedba interdisciplinarnega predmeta, npr. evropske študije v EO (zaporedno poučujejo zgodovinar, geograf, sociolog, filozof)

24. TIMSKO POUČEVANJE Dva ali več učiteljev
skupno načrtuje, izvaja in vrednoti učni proces v isti skupini (oz. skupinah) dijakov ter spremlja in ugotavlja doseganje učnih ciljev
TIP A:
DVA učitelja (optimalna velikost) SOČASNO poučujeta ISTO skupino dijakov, praviloma (ali večinoma) tudi v istem prostoru – INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE (t.i. pair teaching, tandemsko poučevanje)
► TIP B: dva ali več učiteljev TESNO SODELUJE pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju učnega procesa in ugotavljanju učnih dosežkov dijakov, vendar ne poučujejo vsi iste oz. celotne skupine dijakov oz. ne poučujejo iste skupine dijakov sočasno oz. ne izvajajo skupaj vseh faz učnega procesa

25. TIMSKO POUČEVANJE TIPA A = INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE
Dva učitelja SOČASNO poučujeta ISTO skupino dijakov, praviloma (oz.večinoma) tudi v istem prostoru – INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE (t.i. pair teaching, tandemsko poučevanje)
Iz finančnih, prostorskih in didaktičnih razlogov običajno poučujeta skupaj dva učitelja. Njune vloge v timu so lahko telo razniolike
ŠEST OBLIK TIMSKEGA POUČEVANJA TIPA A (Maroney, 1995 and Robinson and Schaible, 1995 et al.)

26. Dejavniki, ki določajo/vplivajo na izbiro oblike interaktivnega timskega pouka
Značilnosti in potrebe dijakov:
“nemirni” vs. “zaspani” razredi
Značilnosti in potrebe učiteljev v timu:
zelo sorodni vs. zelo različni učni stili
Zahteve in značilnosti programov in učnih načrtov (učni cilji, didaktična priporočila):
zelo strukturirane vs. manj strukturirane učne dejavnosti
Pragmatične (situacijske in materialne) okoliščine:
velikost prostora vs. glasnost dejavnosti

27. OBLIKE INTERAKTIVNEGA TIMSKEGA POUČEVANJA
Tradicionalno timsko poučevanje
Kolaborativno timsko poučevanje
Suportivno - komplementarno - – alternacijsko timsko poučevanje
(Mentorsko oz. nadzorno timsko poučevanje)
Paralelno timsko poučevanje
Diferencirano timsko poučevanje

28. OBLIKE INTERAKTIVNEGA TIMSKEGA POUČEVANJA
Oblika
Značilnosti
Priprava + -
Tradicionalno
Kolaborativno
Suportivno Komplementarno Alternacijsko
Mentorsko
Paralelno
Diferencirano

29. OBLIKE INTERAKTIVNEGA TIMSKEGA POUČEVANJA
Oblika
Značilnosti
Priprava + -
Tradicionalno
VZPOREDNO izvajanje različnih soodvisnih dejavnosti
Kolaborativno
VZPOREDNO izvajanje istih dejavnosti v medsebojnem dialogu
Suportivno Komplementarno Alternacijsko
VZPOREDNO izvajanje različnih dejavnosti
ZAPOREDNO izvajanje različnih dejavnosti
ZAPOREDNO izvajanje istih dejavnosti (rotirajo dijaki)
Mentorsko
Paralelno
SOČASNO izvajanje istih dejavnosti v LOČENIH skupinah (prostorih)
Diferencirano
SOČASNO izvajanje različnih dejavnosti v LOČENIH skupinah (prostorih)

30. OBLIKE INTERAKTIVNEGA TIMSKEGA POUČEVANJA
Oblika
Značilnosti
Priprava + -
Tradicionalno 
Kolaborativno
Suportivno Komplementarno Alternacijsko 
Mentorsko
Paralelno 
Diferencirano

31. Časovna zahtevnost skupnih priprav
Skladnost učnih stilov učiteljev
Tradicionalno
Kolaborativno
Suportivno
Komplementarno
Alternacijsko
Paralelno
Diferencirano
velika
velika
srednja
srednja
majhna
majhna

32. Tradicionalno timsko poučevanje
Dva učitelja poučujeta SOČASNO in VZPOREDNO, a izvajata RAZLIČNE, vendar soodvisne UČNE DEJAVNOSTI.
Eden npr. ustno razlaga novo snov, drugi na tablo ali prosojnico riše miselni vzorec za razlagano snov; eden na tablo ali prosojnico rešuje matematično enačbo, drugi pojasnjuje miselni proces ipd.
Vaši primeri?

33. Kolaborativno (oz. dialogično) timsko poučevanje
Dva učitelja SOČASNO poučujeta V NENEHNEM MEDSEBOJNEM DIALOGU.
Pouk praviloma načrtujeta in izvedeta po načelih sodelovalnega učenja (delo v skupinah z ustrezno izbiro dejavnosti in strukturo nalog itd.).
Odigrata npr. prizor iz drame, simulirata debato o aktualnem političnem vprašanju itd.
Vaš primer?

34. Suportivno - komplementarno - alternacijsko timsko poučevanje
EDEN POUČUJE, DRUGI OPAZUJE (učitelja ali dijake)
Dva učitelja sta v razredu SOČASNO, a izvajata RAZLIČNE in le posredno povezane dejavnosti.
Pouk izvaja en učitelj, drugi pa ga opazuje kot kritični prijatelj (kolegialno učenje → protokol medsebojnega oz. vzajemnega opazovanja).
Pouk izvaja en učitelj, drugi pa opazuje dijake (vse ali posamezne).
Vaš primer?

35. Suportivno - komplementarno - alternacijsko timsko poučevanje
OBA POUČUJETA:
Dva učitelja poučujeta SOČASNO in VZPOREDNO, a izvajata RAZLIČNE in le posredno povezane dejavnosti.
Eden izvaja učni proces, drugi kroži in nadzoruje, kako dijaki delajo.
Eden izvaja učni proces za večino dijakov, drugi pomaga tistim, ki ne sledijo ritmu in tempu učne ure, da lažje dohajajo druge.
Vaši primeri?

36. Suportivno - komplementarno - alternacijsko timsko poučevanje
OBA POUČUJETA:
Dva učitelja SOČASNO, a ZAPOREDNO poučujeta tako, da
si razdelita učne dejavnosti oz. faze učnega procesa ali pa
iste dejavnosti izvajata z različnimi podskupinami dijakov, ki rotirajo med njima.
Eden npr. uvede in razloži novo učno snov, drugi jo z učenci ponavlja in utrjuje itd. - t.i. notranja rotacija rotirajo lahko tudi dijaki od enega učitelja do drugega, kadar gre za delo v manjših skupinah.
Vaši primeri?

37. Mentorsko timsko poučevanje
Poučuje en učitelj, a pod mentorskim vodstvom in ob prisotnosti drugega (študenti, pripravniki, asistenti ipd.).
Pogosto izvedeno v obliki suportivnega oz. komplementarnega poučevanja ali kakšni drugi obliki TP oz. v njihovih kombinacijah.

38. Paralelno timsko poučevanje
Oddelek se RAZDELI na dve skupini. Pouk se praviloma izvaja v ločenih prostorih (zunanja delitev).
Vsak učitelj poučuje svojo skupino, da doseže ISTE UČNE CILJE na osnovi iste učne snovi in praviloma ob enakih učnih dejavnostih (kadar učna metoda, npr. projektni pristop, terja manjše skupine učencev ipd.)
Vaš primer?

39. Diferencirano timsko poučevanje
Oddelek se RAZDELI na dve skupini. Pouk se praviloma izvaja v ločenih prostorih (zunanja delitev).
Delitev v skupine temelji na predznanju oz. zmožnostih učencev, njihovih učnih stilih, interesih ipd. Vsak učitelj poučuje svojo skupino, a z diferenciranimi cilji, vsebinami, dejavnostmi itd. ( dopolnilno, dodatno, ponovitveno timsko poučevanje)
Vaši primeri?

40. INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJETP
SKUPAJ
LOČENO
vzporedno
zaporedno
ISTE dejavnosti
kolaborativno
(= dialogično)
alternacijsko
(rotirajo dijaki)
paralelno
RAZLIČNE dejavnosti
tradicionalno
(soodvisne dejavnosti)
diferencirano
suportivno
(eden poučuje,
drugi opazuje)
komplemen-tarno

41. SODELOVALNO POUČEVANJE: SKUPNE FAZE
Uspešnost TIMSKEGA POUČEVANJA je odvisna od kakovosti sodelovanja, ključno pa je SKUPNO NAČRTOVANJE.
Faze
Vrste
NAČRTO-VANJE
Izvajanje
Vrednotenje
refleksija–evalvacija
Sodelovalno poučevanje 
Timsko poučevanje B
Timsko poučevanje A

42. INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE
Učitelja se odločata za različne oblike timskega poučevanja glede na učne cilje, upoštevaje:
svoje osebnostne lastnosti,
svoj pedagoški credo (prepričanja in stališča v zvezi s poučevanjem, t.i. teaching philosophy)
svoje prednosti in slabosti,
ter
zmožnosti, učne stile, predznanje, interese itd. svojih dijakov.
empatija – empatija - empatija

43. Dejavniki, ki določajo/vplivajo na izbiro oblike interaktivnega timskega pouka
Značilnosti in potrebe dijakov:
“nemirni” vs. “zaspani” razredi
Značilnosti in potrebe učiteljev v timu:
zelo sorodni vs. zelo različni učni stili
Zahteve in značilnosti programov in učnih načrtov (učni cilji, didaktična priporočila):
zelo strukturirane vs. manj strukturirane učne dejavnosti
Pragmatične (situacijske in materialne) okoliščine:
velikost prostora vs. glasnost dejavnosti

44. Glavna vprašanja, o katerih se morata součitelja vnaprej sporazumeti (tip A)
Stališča in pogledi na izobraževanje
Urejenost učnega okolja
Načini vzpostavljanja discipline
Izbor učnih orodij
Preverjanje in ocenjevanje znanja

45. RAZVOJNE FAZE INTERAKTIVNEGA TIMSKEGA POUČEVANJA
Začetna faza: uvajalno obdobje načrtnega in sistematičnega medsebojnega spoznavanja pred začetkom izvajanja timskega poučevanja nujno vključuje tudi vzajemno opazovanje pouka in oblikovanja temeljnih dogovorov za timsko delo.
Kompromisna faza: obdobje iskanja in preskušanja različnih rešitev in pristopov, oblikovanja “pravil timskega dela” oz. dogovora o sodelovanju
Sodelovalna faza: obdobje usklajenosti; oba součitelja čutita, da “skupaj dosežeta več, kot bi vsak sam”.

46. Vpeljava interaktivnega TP: Načrt izvajanja, spremljanja in evalviranja
Cilji
Pričakovani dosežki
Kazalniki kakovosti dosežkov (kvantitativni in kvalitativni)
Kriteriji in merili ocenjevanja kakovosti
Dejavnosti za doseganje ciljev
Kazalniki kakovosti procesov (kvantitativni in kvalitativni)
Omejitve in tveganja
Načini odpravljanja omejitev in zmanjševanja tveganj
Nujni pogoji

47. Poročanje o vpeljavi timskega poučevanja (koordinatorji TJ + TU)
Do naslednjega srečanja
(rok za oddajo 20/3):
Načrt vpeljave timskega poučevanja (glej predlogo)
Delovna obveznost tujega učitelja (z obrazložitvijo izbora nalog z glavnimi cilji in dejavnostmi)
Poročilo o pripravi na timsko poučevanje (medsebojno spoznavanje in vzajemno opazovanje)
Model in urnik skupnega načrtovanja in refleksije

48. Poročanje o šolskem razvojnem projektu (koordinatorji PT )
Do naslednjega srečanja
(rok za oddajo 20/3):
Osnutek načrta šolskega razvojnega projekta (glej predlogo)
Cilji projekta in povezava z učnimi cilji
Pričakovani dosežki projekta
Kazalniki kakovosti (procesov in produktov)
Dejavnosti za uresničitev ciljev
Omejitve, tveganja in nujni pogoji
Spremljava in evalvacija
Sestava projektnega tima z opisom vlog in nalog članov