1. mag. Ulla Hudina-Kmetič
Strategija Evropa 2020
mag. Ulla Hudina-Kmetič
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji
Jesenice, 16. maj 2014

2. Strategija Evropa 2020
Pametna rast: razvoj na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva
Trajnostna rast: bolj učinkovito, zeleno in konkurenčno gospodarstvo
Vključujoča rast: spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti, ki prinaša družbeno in teritorialno kohezijo

3. PRIPOROČILA EUROPE 2020 ZA SLOVENIJO TARGETS
Stopnja zaposlenosti(v %)
R&R v % BDP
Cilji zmanjšanja emisij (v primerjavi z 2005)
Obnovljivi viri energije
Energetska učinkovitost
Predčasna zapustitev šole (v%)
Terciarno izobraževanje
(v %)
Zmanjšanje populacije, ki je na robu revščine ali socialne izključenosti (v št oseb)
EU cilj
75% 3%
-20%
(primerjano z 1990)
20%
20% porast energetske učinkovitosti
primerljivo z 368 Mtoe
10%
40% SI
cilj 4%
25%
n.a. 5%
40.000

4. Ključne pobude Strategije Evropa 2020
Pametna rast
Trajnostna rast
Vključujoča rast
Inovacije
«Unija inovacij»
Podnebje, energija in mobilnost
«Evropa, gospodarna z viri»
Zaposlenost, spretnosti
«Program za nova znanja in spretnosti ter nova delovna mesta»
Izobraževanje
«Mladi in mobilnost»
Konkurenčnost
«Gospodarska politika v času globalizacije»
Boj proti revščini
«Evropska platforma za boj proti revščini»
Digitalna družba
«Evropska digitalna agenda »

5. obdobje 2010-2014: raznolika slika (1)
Strategija Evropa 2020,
obdobje : raznolika slika (1)
Številni spodbudni pokazatelji…
Visoka raven državnega dolga, ki se bo predvidoma začela zniževati leta 2015
Postopno okrevanje po globoki recesiji
Pričakovan počasen upad visokih stopenj brezposelnosti
Prvi znaki sprostitve po kreditnem krču

6. obdobje 2010-2014: raznolika slika (2)
Strategija Evropa 2020,
obdobje : raznolika slika (2)
… a izzivi ostajajo…
Številni dolgoročni izzivi
Staranje prebivalstva
Naraščajoča neenakost
Globalizacija
Digitalno gospodarstvo
Izzivi produktivnosti
Pritisk na vire in okoljska vprašanja
Potrebno je ohraniti reformni zagon

7. Neenakomeren napredek v smeri ciljev Strategije Evropa 2020
EU na poti, da izpolni ali pa se vsaj tesno približa ciljem na področju izobraževanja, podnebja in energije.
Zaostanek na področju zaposlovanja, raziskav in razvoja ter zmanjševanja revščine.
Uspešnost pri doseganju ciljev prav tako kaže na naraščajoče razlike med državami članicami, včasih pa celo znotraj njih, na različnih področjih.

8. Cilji Strategije Evropa 2020: nekaj omejitev, vendar številne prednosti
OMEJITVE
PREDNOSTI
Ni izčrpna
Enostavna za spremljanje
Različna stopnja ambicioznosti in zavezanosti med državami članicami
Krepi sama sebe: napredek na enem področju spodbuja napredek na drugih področjih
Potrebno je kvalitativno ocenjevanje
Ključni katalizatorji ukrepov, ki so oblikovali reformne programe držav članic

9. Izvajanje Strategije Evropa 2020
Evropski Semester
Verodostojen okvir za izvajanje politik
Integriran nadzor za uskladitev gospodarskih in fiskalnih prioritet
Okrepljeni stiki med EU in državami članicami
Pozorno spremljanje napredka
Preostali izzivi
Podpiranje politik z jasno dolgoročno vizijo
Krepitev ozaveščenosti/odgovornosti vseh akterjev
Večja jasnost procesa in vloge akterjev

10. Raznolikost krize 1. Finančna kriza 2. Gospodarska kriza
3. Dolžniška kriza, javne finance
4. Tveganje podaljšanega obdobja počasne rasti?

11. Dolg evroobmočja

12. Dolg držav članic The majority of Member States face rising debt
Government debt in % of GDP
* Commission 2013 autumn Forecast. This forecast is based on a «no-policy-change scenario» and does not reflect announcements made since its publication.
Source: European Commission

13. Obrestna mera državnih obveznic 2007-201113

14. POSTOPKI SPREMLJANJA. - Evropski semester - Makroekon
POSTOPKI SPREMLJANJA - Evropski semester - Makroekon. neravnotežja, MIP - Čezmerni deficit, EDP
Ocena osnutka proračuna; EDP
Mehanizem opozarjanja
Poglobljeni pregled
Priporočilo o neravnotežjih v CSRs
Spremljanje
Predlog specifičnih priporočil
Zimska napoved
Letni pregled rasti
Neodvisno priporočilo
Sprejeta priporočila
Nacionalni reformni programi in Programi Stabilnosti

15. Poglobljeni pregled, marec 2014: 5 ključnih neravnotežij in tveganj za slovensko gospodarstvo
Bančni sektor
Čeprav je bil dosežen znaten napredek pri čiščenju bilanc stanja bank, so še vedno potrebni odločni ukrepi za popolno izvajanja celovite strategije za bančni sektor: prestrukturiranje, privatizacija in okrepljeni nadzor. Znatno povečanje javnega dolga v zadnjih letih, čeprav z razmeroma nizke ravni, in zdaj omejeno sposobnostjo fiskalnega prilagajanja. Slabo upravljanje podjetij, zlasti (vendar ne samo) podjetij v državni lasti in podjetij z vplivom države zmanjšuje splošno učinkovitost gospodarstva prek morebitnega neučinkovitega dodeljevanja virov. Počasno finančno prestrukturiranje sicer obetavnih podjetij, ki ostajajo nevzdržno prezadolžena, zaustavlja nove zasebne naložbe in okrevanje slovenskega gospodarstva. Slovenija ne konkurira učinkovito na tujih trgih. Škoda zaradi izgube stroškovne učinkovitosti se še ni povrnila; reforme pa doslej niso v polni meri obravnavale prožnosti trga dela in izzivov konkurenčnosti. 2
Javni dolg 3
Vpliv države 4
Prestrukturiranje 5
Konkurenčnost

16. Napotila Sloveniji (marec 2014) pri pripravi reformnega programa in programa stabilnosti
Finančni sektor
Odločno ukrepanje v zvezi s prestrukturiranjem poslovanja, konsolidacijo in privatizacijo bi izboljšalo dobičkonosnost in povečalo dolgoročno uspešnost in vzdržnost finančnega sektorja. Za ohranitev zaupanja finančnih trgov in zagotovitev vzdržnosti dolga v srednje- in dolgoročnem obdobju je potrebno preudarno in verodostojno oblikovanje gospodarske politike. Obsežen umik države iz slovenskega podjetniškega in finančnega sektorja skupaj z izčrpno in pregledno strategijo za upravljanje. Politike za reševanje prezadolženih podjetij s poudarkom na hitrem prestrukturiranju dolga teh podjetij bi lahko sprostilo nove zasebne naložbe. Ponovna zagotovitev stroškovne učinkovitosti na srednji rok bi lahko izboljšala izvozne rezultate. 2
Javni dolg 3
Vpliv države 4
Prestrukturiranje 5
Konkurenčnost

17. Evropski semester
Vsak država članica aprila predloži Evropski komisiji in Svetu svoja dva programa:
Nacionalni reformni program (Strategija Evropa 2020)
Program stabilnosti (s proračunskimi cilji)
Evropska komisija junija objavi predlog t.i. specifičnih priporočil za vsako državo: junij
podkrepljeno s temeljito analizo vsake države
Države članice se na Evropskem svetu zavežejo k izpolnjevanju specifičnih priporočil:
Komisija implementacijo podrobno spremlja

18. Strategija Evropa 2020: Glavni mejniki
Začetek strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast
Marec 2010
5 CILJEV
STRATEGIJA EVROPA 2020
OTHER LEVERS
Enotni trg, proračun EU in trgovina
Commission's Communication taking stock of the Europe 2020 strategy
March 2014
Zaposlovanje, R&R, podnebje/energija, izobraževanje ter revščina/socialne izključenosti
Public consultation on the Europe 2020 strategy feeding into the mid-term review
What is next
7 VODILNIH POBUD
Inovacije, digitalno gospodarstvo, zaposlovanje, izobraževanje/mladina, industrijska politika, revščina in učinkovita raba virov

19. Javno posvetovanje o Strategiji Evropa 2020: zakaj?
Zbrati zaključke iz izkušenj, pridobljenih iz prvih let izvajanja Strategije Evropa 2020…
…in jo nadalje razviti, da bi da bi bila učinkovita strategija za gospodarsko rast Evrope po koncu krize…
Prispevajte svoje mnenje od 5.5. do

20. Hvala za vašo pozornost. http://ec. europa. eu/slovenija/ http://ec