1. Poučevanje majhnih in velikih skupin študentov
Milena Ivanuš Grmek

2. Struktura predavanja in delavnice:
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Struktura predavanja in delavnice:
Kakovost študija
Aktivnost študentov v veliki skupini
Aktivnost študentov v manjših skupinah
Delo v skupinah – prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti

3. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Kakovost študija
Dobro poučevanje pomeni, da pripraviš večino študentov do tega, da uporabljajo višje spoznavne procese, ki jih bolj akademsko usmerjeni študentje uporabljajo spontano. Biggs,1999

4. Tri ravni pojmovanj o uspešnem študiju
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Tri ravni pojmovanj o uspešnem študiju
1. Osredotočenost na to, kakšni so študentje:
visokošolski pouk kot transmisija
krivda za neuspeh pri študentih
od učitelja ne terja nobenih sprememb v ustaljenem načinu poučevanja

5. Tri ravni pojmovanj o uspešnem študiju
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Tri ravni pojmovanj o uspešnem študiju
2. Osredotočenost na to, kar dela učitelj:
poskuša izpopolniti svoje strategije
izboljšuje retorične spretnosti
v poučevanje vključuje primere
izpopolnjuje tehnike ocenjevanja

6. Tri ravni pojmovanj o uspešnem učenju
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Tri ravni pojmovanj o uspešnem učenju
3. Osredotočenost na to, kar dela študent:
razmislek, kakšno učenje bodo sprožile učiteljeve spodbude
spodbuditi čim bolj bogato študijsko okolje
od poučevanja študiju

7. Ključne sestavine dobrega visokošolskega pouka
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Ključne sestavine dobrega visokošolskega pouka
Motivacija
Študentova aktivnost (miselna, opazljiva)
Interakcija z drugimi
Strukturirano predznanje

8. Priložnost za razmislek in pogovor v skupini 4 članov
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Priložnost za razmislek in pogovor v skupini 4 članov
Od česa je odvisna uspešnost vaših študentov?
Na katere dejavnike lahko bolj vplivate, na katere manj?

9. Velikost skupin (Cvetek, 1993)
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Velikost skupin (Cvetek, 1993)
Število študentov v skupini
Število aktivnih študentov
3 – 6
Vsi
7 – 10
Skoraj vsi; po naravi molčeči govorijo manj, eden ali dva sploh ne govorita
11 – 18
5 do 6 članov govori veliko, 3 do 4 se občasno vključujejo
19 – 20
3 do 4 dominantni študentje izstopajo
30 in več
Sodelovanje je minimalno

10. Delo s študenti v veliki skupini
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Delo s študenti v veliki skupini
Predavanja kot glavna priložnost za podajanje, oz. sprejemanje znanja.
Cilj: čim bolj pokriti celotno snov.
Usmeritev k interaktivnim predavanjem: miselna aktivnost študentov z vložki vprašanj in krajših nalog – individualno ali v skupinah.

11. Kako izboljšati kvaliteto predavanj?
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Kako izboljšati kvaliteto predavanj?
Poklicni razvoj predavatelja
Priprava in strukturiranje predavanja
Učinkovita komunikacija
Vzpostavljanje primernega vzdušja
Predstavitvena gradiva
Uvajanje študentov v uspešne študijske strategije

12. Poklicni razvoj predavatelja - spreminjanje prepričanj in ravnanja
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Poklicni razvoj predavatelja - spreminjanje prepričanj in ravnanja
Profesionalna avtoriteta akademika kot raziskovalca počiva na temeljitem poznavanju njegove discipline. Profesionalna avtoriteta akademika kot učitelja počiva na didaktičnem znanju. Ta obsega znanje o tem, kako se stroka, ki ji pripada, najbolje uči in poučuje.
(Marentič Požarnik, Lavrič, 2011)

13. Priprava in strukturiranje predavanja
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Priprava in strukturiranje predavanja
Predavanja naj bodo strukturirana v:
Uvod (motivacija, napoved cilja, predznanje)
Osrednji del (nova vsebina, vprašanja s povratno informacijo)
Zaključni del (povzetek, napoved novega predavanja, „domača naloga“)

14. Učinkovita komunikacija na predavanjih
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Učinkovita komunikacija na predavanjih
Nebesedna komunikacija
Prostorska razporeditev v predavalnici (oblika črke U)
Razumevanje predavanja in zapomnitev
Predavanja kot priložnost za učenje
interaktivna predavanja kot predavanja nove generacije. Predavatelj prekine svoj monolog in izzove študente k določeni aktivnosti: rešitev naloge, da preverijo razumevanje, jim zastavi vprašanje, jim da priložnost, da vprašajo…- npr. pogovorite se s sosedom, kako ste razumeli snov…

15. Vzpostavljanje primernega vzdušja
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Vzpostavljanje primernega vzdušja
Koristnost in uporabnost vsebine, ki jo slišijo na predavanjih
Postavljanje pravil – pomen točnosti
Klepetanje, nemir (pogovor s sosedom, aktivnost v skupini - če se morajo pogovarjati, to zmanjša potrebo po klepetanju)

16. Predstavitvena gradiva
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Predstavitvena gradiva
Uporaba vizualnih gradiv izboljšuje pogoje za učenje, vendar odvisno od stila zaznavanja (vizualni, avditivni, kinestetični)
Pisna gradiva – izročki: posredovanje informacij, priložnost za aktivno učenje
Elektronske prosojnice
Miselni vzorci in pojmovne mreže
Učni poster
Video

17. Uvajanje študentov v uspešne študijske strategije
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Uvajanje študentov v uspešne študijske strategije
Učne strategije opredeljujemo kot zaporedje ali kombinacijo v cilj usmerjenih učnih aktivnosti, ki jih posameznik uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve situacije. So zelo kompleksne.
Učni pristop pa je značilna kombinacija učnih strategij, ki je delno odvisna tudi od okoliščin. Govorimo o globinskem in površinskem pristopu. (Marentič Požarnik, Lavrič, 2011)

18. Kaj upoštevamo pri učnih strategijah?
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Kaj upoštevamo pri učnih strategijah?
Pojmovanje učenja ali mentalni model učenja
Strategije predelave učne vsebine (mentalne: spoznavni procesi, materialne: podčrtovanje, izpiski…)
Metakognitivne strategije (do kolikšne mere znamo razmišljati o svojem učenju, ga načrtovati…)

19. Kaj upoštevamo pri učnih strategijah?
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Kaj upoštevamo pri učnih strategijah?
Obvladovanje čustveno-motivacijskih stanj (občutek lastne učinkovitosti, jasni cilji, obvladovanje negativnih čustev…)
Primerna razlaga učnih okoliščin in zahtev (kaj se od mene pričakuje, zahteva, čas, ki ga imam na voljo…)

20. Priložnost za pogovor v paru
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakuteta
Priložnost za pogovor v paru
Katerim dejavnikom, ki prispevajo h kvaliteti predavanj, namenjate največ pozornosti, katerim najmanj.
Razlogi?

21. Zakaj uvajati skupinsko delo pri študentih?
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Zakaj uvajati skupinsko delo pri študentih?
Bolj pozitivni odnosi med člani skupine
Človekova naravna potreba po druženju in pripadnosti
Bolj aktivna vloga študentov

22. Prednosti in slabosti skupinskega dela
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Prednosti in slabosti skupinskega dela
Različne vloge študenta
Aktivnost pri pridobivanju znanja
Vživljanje v perspektivo drugih
Prej vprašajo kolega kot profesorja
Nekatere študente prisilimo v skupinsko delo
Dobro vodenje s strani učitelja
Študentje nimajo izkušenj s skupinskim delom
Različnost študentov prispeva k manj učinkovitemu delu v skupini

23. Prednosti in slabosti skupinskega dela
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Prednosti in slabosti skupinskega dela
Večji učinek dosegamo s sodelovanjem v skupini
Poučevanje v skupinah ni bolj učinkovito kot predavanja, ko gre za poznavanje, podatke, teorije, dejstva
Različnost študentov prispeva k manj učinkovitemu delu v skupini

24. Priložnost za pogovor v skupini štirih članov
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Priložnost za pogovor v skupini štirih članov
Preberite spodnji zapis. Katere težave prinaša delo v skupinah? Kako jih reševati?
Skupina študentov je imela štiri člane, ki so se imenovali Vsak, Nekdo, Kdorkoli in Nihče. Skupaj so morali opraviti pomembno nalogo. Vsak je bil prepričan, da jo bo opravil Nekdo. Kdorkoli bi jo lahko opravil, Nihče je ni. Nekdo se je razjezil, ker je bil prepričan, da bi jo moral opraviti Vsak.
Vsak je mislil, da bi jo lahko opravil Kdorkoli, toda Nihče ni pomislil, da je Vsak ne bo opravil. Končalo se je tako, da je Vsak obdolžil Nekoga, čeprav Nihče ni opravil tega, kar bi lahko opravil Kdorkoli.
(Gibbs, 1994a, povz. po Levpušček Puklek, Marentič Požarnik, 2005)

25. Pomembni pogoji skupinskega dela
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Pomembni pogoji skupinskega dela
Prostorska urejenost

26. Pomembni pogoji skupinskega dela
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Pomembni pogoji skupinskega dela
Prostorska urejenost
Delitev v skupine
večje (5-8):
lažje se spoprimejo z večjim projektom,
več idej,
vendar potrebujejo dobrega vodjo
majhne (3-4):
delajo hitreje,
prispevek vseh je bolj enakovreden,
kadar naloga ni zelo zahtevna

27. Pomembni pogoji skupinskega dela
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Pomembni pogoji skupinskega dela
Prostorska urejenost
Delitev v skupine
Razdelitev vlog
vodja,
zapisovalec,
nadzornik,
merilec časa,
poročevalec

28. Pomembni pogoji skupinskega dela
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Pomembni pogoji skupinskega dela
Prostorska urejenost
Delitev v skupine
Razdelitev vlog
Struktura naloge
celotna naloga,
deljena naloga,
integrirana naloga…

29. Pomembni pogoji skupinskega dela
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Pomembni pogoji skupinskega dela
Prostorska urejenost
Delitev v skupine
Razdelitev vlog
Struktura naloge
Dobro vodenje

30. Priložnost za razmislek in pogovor v paru
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Priložnost za razmislek in pogovor v paru
Ocenite vrednost skupinskega dela pri predavanjih in vajah pri vašem predmetu. Izkušnje izmenjajte v paru.

31. Metode skupinskega dela
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Metode skupinskega dela
Delo v paru
Metoda „snežene kepe“
Brenčeče skupine
Projektne skupine
Skupinske razprave….

32. Priložnost za pogovor v skupini štirih članov
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Priložnost za pogovor v skupini štirih članov
Pri predavanjih in vajah naletimo na študente, ki jih doživljamo kot moteče.
Kaj je značilno zanje?
Kako rešujete težave z njimi?
Primeri dobre prakse.

33. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Literatura:
Becker, L.& Denicolo, P. (2013). Teaching in Higher Education. Los Angeles, London…: Sage.
Cvetek, S. (1993). Visokošolski kurikulum. Strategije načrtovanja, izvedbe in evalvacije študijskih programov. Maribor: Dialog.
Cvetek, S. (2015). Učenje in poučevanje v visokošolskem izobraževanju. Ljubljana: Buča, knjigotrštvo, d.o.o.
Dubovicki, S. (2016). Kreativnost u sveučilišnoj nastavi. Osijek: Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku.
Light,G., Cox, R. & Calkins, S. (2013). Learning and Teaching in Higher Education. Los Angeles, London…: Sage.
Marentič Požarnik, B., Lavrič, A. (2011). Predavanja kot komunikacija. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.
Puklek Levpišček, M., Marentič Požarnik, B. (2005). Skupinsko delo za aktiven študij. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.

34. milena.grmek@um.si Hvala za pozornost!