1. Zgodovina in Metode Psihologije 2 Dr. Daša Grajfoner student@grajfoner.com grajfoner.com/mbff.html

2. Opazovanje in Študija Primera

3. Z Opazovalno Metodo Delamo Natanko to… Opazujemo! Opazovanje je raziskovalna metoda, z uporabo katere zbiramo podatke z opazovanjem oseb Običajno jo uporabljamo v naravnem okolju in ne v laboratorijskem visoko kontroliranem

4. Kvantitativna ali Kvalitativna? Podatki zbrani z opazovanjem so pogosto kvantitativni in kvalitativni. Raziskovalec išče vedenjske kategorije, ki predstavljajo udeleženčev odnos do različnih pojavov (dela, razmerij, hrane ipd.). Vedenja, ki spadajo v te kategorije se zabeležijo in analizirajo.

5. Vse Opazovalne Metode Vsebujejo  Načrtovanje, kategorizacijo vedenja (igra, hoja, sedenje), ki mu sledi sistematično opazovanje  Rezultate ponavadi analiziramo z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih metod.

6. Naturalistično Opazovanje – Živali Primeri naturalističnih opazovanj na televiziji – psihologi in biologi opazujejo vedenje živali v njihovem naravnem okolju. E.g. lirorepec http://uk.youtube.com/watch?v=VjE0Kdfos4Y&feature=related http://uk.youtube.com/watch?v=VjE0Kdfos4Y&feature=related

7. Naturalistično Opazovanje – Živali Etologi, Primerjalni in evolucijski psihologi pojasnjujejo adaptacijo in preživetje živali v naravnem okolju. To znanje pa nam pomaga razumeti evolucijske mehanizme vedenja ljudi E.g. Evolucija igralnega vedenja http://uk.youtube.com/wat ch?v=zvpG6lkGMVs&feat ure=related http://uk.youtube.com/wat ch?v=zvpG6lkGMVs&feat ure=related

8. Naturalistično Opazovanje - Ljudje Ko se osebe v njihovem naravnem okolju ne zavedajo, da so del opazovalne študije, je njihovo vedenje naravno Pomembno je, da se izognemo pristranskosti opazovalca. To rešimo z več opazovalci, katerih opazovalne podatke potem primerjamo Uporabimo le tiste ocene pri katerih se opazovalci strinjajo Enojna slepa tehnika se uporablja, ko se hočemo izogniti, da bi pričakovanja opazovalca vplivala na rezultate. Opazovalci niso seznanjeni z raziskovalno hipotezo

9. Aktivnost Psihologinja želi opazovati igralno vedenje pri otrocih v vrtcu. Zanima jo ali spol otrok vpliva na izbiro igrač. Kaj vse mora narediti preden prične z opazovanji?

10. Kategorije: Igralno Vedenje15 minutno opazovanje Ime Opazovalca:Datum: Označite kolono “Da” če je bilo vedenje opaženo Označite kolono “Ne” če vedenje ni bilo prisotno DaNeNe 1Otrok gleda proti knjigam 2Otrok se igra s peskom 3Otrok se igra z vodo 4Otrok se igra s plastičnimi posodicami 5Otrok se igra s punčko 6Otrok se igra z lego kockami 7Otrok je uporabil plastelin 8Otrok ni naredil nič (več kot 2 minuti)

11. Rezultati Opazovalka bo seštela kolikokrat je bila posamezna igrača uporabljena s strani deklic in dečkov Rezultati bodo pokazali katere igrače so otroci izbrali. Ne bomo pa imeli nobenih informacij o vzrokih za te preference. Za to moramo uporabiti druge metode.

12. Kontrolirano ali Laboratorijsko Opazovanje Nekatera opazovanja se izvajajo v strogo kontroliranem laboratorijskem okolju To omogoča večjo kontrolo nad spremenljivkami, izgubi pa na ekološki veljavnosti (validity).

13. Opazovanje z Udeležbo Raziskovalec postane del opazovane skupine. Posledica je boljše kvalitativno razumevanje opazovanih vedenj. Je pa težko za opazovalca ostati nepristranski Formirajo se razmerja, ki vplivajo na raziskovalčev pogled na situacijo

14. Opazovanje z Udeležbo Raziskovalec se lahko identificira ali pa ostane skriven – etične implikacije Udeleženo opazovanje največkrat v socialni psihologiji

15. Opazovanje brez Udeležbe Raziskovalec opazuje vedenje ločen od skupine (kot gledalec)

16. Odkrito Opazovanje Ko se osebe zavedajo, da so opazovane le-to lahko vpliva na njihovo vedenje Znano je, da udeleženci reagirajo na raziskovalčeve interese in pričakovanja, in modificirajo vedenje tako, je socialno bolj sprejemljivo ali pa se obnašajo nenaravno (Big Brother)

17. Prednosti Opazovalne Metode Posebej uporabna v kombinaciji z drugimi metodami Močna ekološka veljavnost Efekten in etičen način proučevanja otrok in živali Odlična za odkrivanje specifičnih vedenj v določenem okolju Predstavlja podlago za nadaljnje raziskave

18. Pomanjkljivosti Opazovalne Metode Opazovalno študijo je skoraj nemogoče replicirati glede na to, da je v naravnih okoliščinah, ki pa se le redko identično ponovijo Številni etični problemi povezani z raziskavo, ki nima soglasja udeležencev Ne dokazuje vzročnega odnosa V naravnih okoliščinah nimamo kontrole (ne velja za strukturirano opazovanje) Predsodek opazovalca in karakteristika potrebe vplivajo na rezultate demand characteristics

19. Aktivnost 1.Kaj je naturalistično opazovanje? 2.Kaj je udeleženo opazovanje? 3.Kaj je ne-udeleženo opazovanje? 4.Kaj je plan opazovanja? 5.Kaj je odkrito opazovanje? 6.Kaj je prikrito opazovanje? 7.Imenujte 3 pomanjkljivosti in 3 prednosti opazovalne metode v psihologiji

20. Študija Primera Študije primerov najpogosteje v kliničnem okolju za odkrivanje podrobnih informacij o specifični duševni motnji ali vedenjskem problemu Mali Hans (Freud, 1909) (članek) Anna O (Freud, 1910).

21. Študija Primera Namenjena zbiranju podatkov in razvijanju novih teorij Vključuje zbiranje informacij na strukturiran in organiziran način. Obsega različne metode zbiranja teh podatkov Študija primera se koncentrira samo na en primer, ne pa na veliko število primerov, kar jo razlikuje od drugih raziskovalnih metod Posameznik ali skupina posameznikov, ki imajo skupen neobičajen problem ali karakteristiko. Lahko tudi specifično okolje (šola) ali skupina delavcev (psihologi v mariborskih šolah).

22. Značilnosti Študije primera so običajno longitudinalne, posledica pa veliko podatkov o primeru. Primer – Zapuščeni otroci (Fritzl), serijski morilci http://uk.youtube.com/watch?v=ipt0pjz0mwg&feature=rel ated http://uk.youtube.com/watch?v=ipt0pjz0mwg&feature=rel ated

23. Študija Primera je Sestavljena iz Večih Delov Zgodovina primera – zbrana iz različnih virov – medicinska kartoteka, šolska spričevala, zapiski socialnih služb Razgovorov – s posameznikom, ki ga študiramo in po potrebi z ljudmi, ki so z njim povezani Vprašalniki ali psihometrični testi dajejo informacije o osebnosti, razpoloženju in sposobnostih Dnevniki osebe, ki jo študiramo (s privoljenjem) Opazovanje osebe v kliničnem ali socialnem okolju, odvisno od namena študije

24. Klinična Študija Primera Diferencialni testi (osebnost, EI – test) Testi sposobnosti Projekcijske tehnike: Rorschach Tintni blok (ink block), TAT (test tematske apercepcije) Intervju Vprašalnik z nedokončanimi stavki Želim si, da bi moj oče… Razjezi me, če… Pri prijateljih me najbolj moti, ko

27. Problemi s Študijo Primera Subjektivnost Etika

28. Prednosti Visoka ekološka veljavnost Proučevanje redkih primerov Proučevanje situacij, ki bi jih bilo ne-etično umetno sprožiti (zapuščeni otroci, efekt zlorabe otrok na njihovo vedenje) Ponuja globinske informacije Pripomore k razvoju novih teorij

29. Pomanjkljivosti Dolgotrajne, še posebej longitudinalne študije Spomini so lahko netočni ali nepopolni Ne moremo jih replicirati Rezultatov ne moremo posploševati Ni vzročno posledičnega odnosa

30. Multi-metoda Študija primera je klasičen zgled multi-metode raziskovanja. Raziskovalec uporablja celo vrsto virov informacij, ki jih nato sestavi v celovito sliko Kombinacija metod za zbiranje najpomembnejših podatkov Primer: Vpliv TV na nasilno vedenje otrok. Raziskovalec bo opazoval otroke in intervjuval starše, da bo zadovoljiv etičnemu kodeksu in da bo študija efektna

31. Aktivnost Ne-eksperimentalne Metode Povzetek Naredite povzetek današnjega predavanja na skupni miselni vzorec, ki ga boste dopolnili v naslednjih dneh.

32. Zbiranje Podatkov - Eksperimentalne Metode

33. Ključni Termini Cilj Spremenljivke ali Variable Hipoteze (eno in dvo-smerne) Nična hipoteza Korelacijska hipoteza Statistična pomembnost ali signifikantnost Kvantitativni in kvalitativni podatki

34. Cilj Cilj študije je odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ki ga je postavil raziskovalec Aktivnost: V parih identificirajte cilje naslednji psihološki študiji:  Borkenau et al., 2002

35. Spremenljivke Spremenljivka je vsak faktor, ki lahko vpliva na izid raziskave Neodvisna spremenljivka (NS): Faktor, ki ga eksperimentator manipulira ali spreminja z namenom odkriti njegov vpliv Odvisna spremenljivka (OS): je rezultat eksperimenta. Nanjo vplivajo neodvisne spremenljivke, ki jih raziskovalec manipulira. Aktivnost 1 - see your handout on variables

36. Zunanje Spremenljivke Spremenljivke, ki jih ne nadzorujemo ali manipuliramo in lahko prikrijejo dejanski vpliv NS. Hrup z ulice lahko vpliva na udeležence, ki jim testiramo spomin

37. Hipoteza ali predvidevanje Hipoteza je trditev, ki napoveduje rezultat, ki ga predvidevamo v eksperimentu Tudi v vsakdanje življenju predvidevamo izid dogodkov  Ko vidimo, da nekdo preveč pije predvidevamo, da bo imel problem priti domov Aktivnost: zapišite eno od predvidevanj, ki ste jih naredili o vedenju nekoga, ki vam je blizu

38. Eksperimentalna Hipoteza Hipoteza običajno predvideva odnos med dvema spremenljivkama. Ta odnos je lahko vzročno posledični (odvistnostni) ali korelacijski (so-odvisnostni) Odnos med NS in OS je vedno vzročno posledični

39. Eksperimentalna Hipoteza Je predvidevanje, da bo manipulacija NS vplivala na OS – kar pomeni, da se rezultati eksperimenta predpisujejo manipulaciji Npr. raziskovalec predvideva, da bo igranje glasbe v ozadju (NS) imelo vpliv na to koliko besed si bo udeleženec eksperimenta zapomnil (OS)

40. Eno in Dvo-repne Hipoteze

41. Dvo-repna ali Dvosmerna Raziskovalec ve, da bo glasba vplivala na spomin, ne ve pa točno v katero smer. Zato formira neusmerjeno hipotezo ‘Glasba bo imela vpliv na memoriranje besed pri udeležencih’.

42. Eno-repna ali Enosmerna Eksperimentator je siguren, da bo glasba imela negativen vpliv na spomin, zato se odloči za enosmerno ‘Igranje glasbe bo vplivalo na zbranost udeležencev, ki si bodo posledično zapomnili manj besed’.

43. Aktivnost: 1- ali 2-smerna hipoteza? Socialni pritisk bo vplival na stopnjo konformizma pri osebah. Socialni pritisk bo zvišal stopnjo konformizma. Vizualizacija bo vplivala na kratkoročni spomin. Vizualizacija bo zvišala kapaciteto kratkoročnega spomina.

44. Nična Hipoteza Nična hipoteza je predvidevanje, da bodo rezultati eksperimenta posledica naključja ali kakšnega drugega faktorja, ki ga nismo določili v hipotezi Aktivnost: Preuredite prejšnje eksperimentalne hipoteze v nične

45. Sprejeti ali Zavrniti Hipoteze Če dosežemo stopnjo statistične pomembnosti in zbrani rezultati potrdijo našo hipotezo: Socialni pritisk bo vplival na stopnjo konformizma pri osebah. … sprejmemo eksperimentalno hipotezo in zavrnemo nično

46. Korelacijske Hipoteze Korelacijska ali so-odvisnostna hipoteza ne raziskuje vzročno posledičnega odnosa Predvideva odnos med dvema so- spremenljivkama (nista NS in OS) Primer: Stres in depresija.

47. Statistična Pomembnost (Signifikantnost) Statistična pomembnost se izračuna z uporabo inferential statističnih testov (t-test, ANOVA – Analiza Variance, Pearson, Spearman) P (statistična pomembnost) mora biti manj kot 5% (p<0.05), kar pomeni, da hočemo biti vsaj 95% da rezultati našega eksperimenta niso posledica naključja

48. Povzetek Hipoteza je izjava o predvidevanju, ki jo raziskovalec postavi preden prične s študijo Hipoteze lahko vsebujejo vzročno posledični ali korelacijski odnos Lahko so eno ali dvosmerne (eno ali dvo-repne) Nična hipoteza je izjava, obratna od raziskovalčevega predvidevanja Rezultati študije določijo katero hipotezo bomo sprejeli

49. Vrste Eksperimentov

50. Laboratorijski Eksperimenti Laboratorijski eksperiment poteka v okolju, ki ga raziskovalec popolnoma nadzoruje Imenujte psihološko študijo, ki je uporabila laboratorijsko metodo zbiranja podatkov.

51. Prednosti Laboratorijskega Eksperimenta Raziskujemo lahko vzročno posledični odnos Nadzor nad spremenljivkami Možnost replikacije

52. Pomanjkljivosti Lab Eksperimenta Ni ekološke veljavnosti Etika

53. Terenski Eksperimenti Terenski eksperiment izvajamo v vsakodnevnem okolju – nakupovalni centri, šole, delovno okolje ipd. Okolja ne moremo kontrolirati NS manipuliramo Primer?

54. Prednosti Terenskih Eksperimentov Realistični Ekološka veljavnost Ecological validity Prisotnost raziskovalce ne vpliva na vedenje udeležencev

55. Pomanjkljivosti Terenskih Eksperimentov Pomanjkanje kontrole nad spremenljivkami Težko jih je replicirati Dragi in dolgotrajni Etika – udeleženci se ponavadi ne zavedajo da so v študiji

56. Naravni ali Kvazi Eksperimenti Raziskovalec izrabi “naravni” dogodek Zadovoljiti dva pogoja:  Raziskovalec nima nadzora nad alokacijo udeležencev različnim NS In/ali  Raziskovalec ne more nadzorovati NS, ker le-to nadzoruje nekdo drug (npr. ravnatelj v šoli) Primer? Aktivnost Prednosti in pomanjkljivosti

57. Aktivnost Naredite povzetek današnjega predavanja na skupni miselni vzorec.